Kako se je Ivo Sanader dogovarjal s Carlo del Ponte
darja, sreda, 4. julij 2007Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader ji je v jeseni leta 2005 obljubil, da bo generala Anteja Gotovino izročil Haaškemu sodišču (a zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije), čeprav je prepričan, da ni storil zločinov, za katere je obtožen. Novi srbski pravosodni minister Dušan Petrović ji je izročil toliko dokumentacije o zločinih, storjenih na območju nekdanje Jugoslavije, da “bi potrebovala tovornjak” za prevoz v Haag. Carla del Ponte je glavna tožilka haaškega sodišča za zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije že osem let, drugi mandat se ji izteče septembra, a bo ostala v Haagu vsaj še do konca leta. ‘Njena’, švicarska vlada, jo je po zagotovilih veleposlanika pri EU pripravljena za to delo plačevati še en mandat, če bo treba.
Za generala Ratka Mladića Carla del Ponte ve, da je zagotovo v Srbiji, o Radovanu Karadžiću že nekaj mesecev ni dobila novih informacij. Če se res skriva v samostanu v Črni gori, je na varnem, ker ga tam nihče ne bo iskal, vendar po njenem mnenju tam dolgo ne bo, “ker ni človek, ki bi dolgo noč in dan zdržal v samostanu”.
Z novinarji se Carla del Ponte pogovarja zelo sproščeno. Naravnost pove marsikaj, kar si drugi ne upajo povedati, je med njenimi vrlinami izpostavil evropski komisar Olli Rehn, ki je na pogovoru na Evropskem centru za politične študije od nje tudi prvič slišal celotno zgodbo, kako so izsledili Gotovino. Da so ga izsledili, ji je Ivo Sanader sporočil po telefonu, ko je zjutraj čakala na letalo za Zagreb. To ni bilo dovolj, potrebovala je dokaze. “Mi ne verjamemo kar tako hitro,” pravi. V Zagrebu so ji potem res predvajali posnetke pogovora Gotovine z ženo, ki je sicer uporabljala 18 do 20 različnih telefonskih kartic in več različnih telefonov. Ko so jo tajne službe ujele in prestregle pogovor, je očitno naredila napako. V usodnem pogovoru ji je Gotovina razlagal tudi o Carli in njenem prihodu v Zagreb. Ker je to zdaj povedala, bo Ratko Mladić verjetno hitreje menjaval skrivališča in ne bo uporabljal nobenega telefona. Ampak pri Gotovini je telefon bil le ena od sledi, na podlagi katere so ga ujeli.
Ker v skladu z dogovorom Del Pontejeva konec septembra 2005 ob odhodu iz Zagreba novinarjem ni povedala, da so Gotovino izsledili in je dobila zagotovilo od Sanaderja, da bo kmalu v Haagu, so se potem, ko je na zasedanju zunanjih ministrov EU 3. oktobra v Luksemburgu sporočila, da Hrvaška po njeni oceni lahko začne pogajanja o vstopu v EU, hitro razširile informacije, da je podlegla političnemu pritisku.
Čeprav se zdi, da Carla del Ponte povsem sproščeno razlaga različne zgodbice, natanko ve, zakaj nekaj pove in zakaj kaj drugega zamolči. “Veste, imam političnega svetovalca, ki mi pomaga oblikovati diplomatske izjave,” se nasmeje in ga predstavi novinarjem.
V zadnjem času omenja le Mladića, ker ve “da je pred vrati”, a tudi na Karadžića ni pozabila. “Lahko ju peljejo kamor koli, sploh me ne zanima, kje ju bodo aretirali, pomembno je, da bosta v prihodnjih tednih ali mesecih izročena Haagu”, je odločna. Čeprav ima zagotovila evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane in sklepe zunanjih ministrov članic EU, ne more z gotovostjo zatrditi, da EU ne bo zaključila pogajanj o stabilizacijsko-prisružitvenem sporazumu s Srbijo, dokler Mladić ne bo v Haagu. Na politike se nikoli ni mogoče zanesti, ker pa je za podpis sporazuma potrebno soglasje vseh 27 držav članic, vendarle upa, da je med njimi “še nekaj prijateljev”. Vlade sicer pusti pri miru, ko pa je res treba, se oglasi. In če bo treba bo tiste, ki se zavzemajo za popuščanje Srbiji, spet obiskala, ker je treba dosledno vztrajati pri pogojih, saj je bilo kar 90 odstotkov vseh obtožencev izročenih haaškemu sodišču na podlagi političnega pritiska EU.
Po njenih podatkih je bilo od leta 1993 Haaškemu sodišču iz bivše Jugoslavije izročenih 161 obtožencev, proti 106 je postopek končan, na prostosti so le še štirje. Med mnogimi storilci so za sojenje v Haagu izbrali le tiste, ki so storili najhujše zločine, politike in vojaške poveljnike. O njihovih dejanjih so na sodišču zbrali 7 milijonov strani dokumentov. Miru in sprave ni mogoče doseči brez pravice, je eno od temeljnih sporočil Carle del Ponte.
Objavljeno pod svet |
|
|





Se mi zdi, da bi tudi pri nas potrebovali eno Carlo del Ponte, brezkompromisno, načelno gospo, ki bi naredila red v državi…
Kolikor govorijo o tem, kako nam je fajn in kako je vse pošlihtano, vidim vsak dan večje luknje…
Sporočilo ta prave Carle - Miru in sprave ni mogoče doseči brez pravice, bi lahko skoraj dosledno uporabili, le tisto spravo bi zamenjali za srečo, pa bi bilo.