Vmesno poročilo - od 25. do 30. junija
vojko, nedelja, 1. julij 2007Rebalans
Vlada naj, ji je ta teden priporočil ekonomist Igor Masten, ravna kot gospodinja. Spravi na stran malo več sedaj, ko je letina dobra, da bo imela, ko bo slabša. Igor je očitno pozabil, da ima ta vlada finančnega ministra, ki ne zna vtakniti kartice v bankomat in dvigniti denarja, ker to zanj opravlja soproga. Kar resda ni tipično gospodinjsko opravilo, a je na drugi strani najmanj tako vsakdanje kot odnašanje smeti. Ker je minister, Andrej Bajuk pač ni gospodinja - ki si, med drugim, tudi sama odpira dohodninske odločbe - in ne more poznati gospodinjske logike. Zato je zanj rebalans in povečanje proračunskega primanjkljaja za 2 desetinki odstotne točke (oziroma 20 odstotkov) samo ‘knjižna operacija’ v okviru nespremenjenih okvirov vseh javnih izdatkov, za ekonomiste pa neprijetno presenečenje. Tudi za vladne analitike iz Umarja, ki so spričo visoke gospodarske rasti v prvem četrtletju še do nedavnega izražali prepričanje, da rebalans ne bo potreben.
Popis
Direktor geodetske uprave Aleš Seliškar je preprosto fenomenalen. Popis nepremičnin je že drugič podaljšan, pa še podražil se je povrh, Seliškarja pa doslej še nihče ni niti vprašal, ali se mu ne zdi primerno odstopiti. Niti ni slišati, da bi o tem razmišljal pristojni minister vlade, ki je sicer čez noč sposobna vsakovrstnih uradniških zamenjav. Ne gre dvomiti, vsi razlogi za podaljšanje in podražitev popisa so utemeljeni, utemeljeni pa bodo tudi vsi razlogi za popisne napake, ki se bodo pokazale med obdelavo podatkov. Da se bodo, je namreč gotovo, če je vsaj še en popisovalec ravnal kot tisti, s katerim sem imel sam opravka. Seliškar bo te napake z neomajnim mirom znal pripisati nerešeni lastniški strukturi, kompleksni tipologiji gradnje in pomanjkanju popisovalcev.
Neučinkovitost
Tragični primer več kot desetletje simptomatično priča o bedi slovenskega pravosodja oziroma nemoči slovenske države, da svojim državljanom zagotovi učinkovit sistem ugotavljanja odgovornosti. Sodba evropskega sodišča za človekove pravice zakoncema Šilih, ki sta leta 1993 v nepojasnjenih okoliščinah medicinske oskrbe izgubila sina, omogoča obnovo postopka, državi - vladnim in opozicijskim strankam - pa daje vedeti nič manj in nič več kot to, da je tukajšnji problem pravne države predvsem problem znanja, pogojev - normativnih in stvarnih - za delo in nagrajevanja pravosodne veje oblasti. S političnimi posegi v delo pravosodja tega ni mogoče rešiti, se pa da narediti še hujše razsulo in vzeti voljo še kakšnemu sposobnemu mlademu tožilcu ali sodniku.
Dokapitalizacija
Državna Kapitalska družba bo sodelovala pri dokapitalizaciji Gorenja, da bi ohranila kontrolni sveženj in prevzemno premijo. Država bo sodelovala pri dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke, da bi v njej ohranila delež ključnega in strateškega pomena. Na skupščini Luke Koper bo država, 51-odstotna lastnica, predlagala preoblikovanje prednostnih delnic (brez glasovalne pravice) v navadne. Najkasneje jeseni pa bo vlada s spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz privatizacije Triglava izključila fizične osebe in njihove deleže zadržala v - Kapitalski družbi. Logika, da država odmira tako, da se krepi, je neverjetno trdoživa.
Inflacija
Junijska rast cen življenjskih potrebščin napoveduje 3,6-odstotno letno inflacijo, malodane dvakrat višjo od stopnje inflacije v evrskem območju. Če je rebalans proračuna presenetil vse razen vlade, je številka iz statističnega urada bolj - in prav tako neprijetno - presenetila vlado; še preden je uspela zgodbo o svojih gospodarskih dosežkih z rastjo BDP na čelu vtepsti v vse nervozne in nesproščene betice, se že pojavljajo novi dvomi o vzdržnosti te rasti in ocene, da se gospodarstvo pregreva. Odhajajoči direktor Umarja Janez Šušteršič je ob tem napovedal, da bo urad za makroekonomske analize preveril, ali gibanja cen v prvem polletju leta zares nakazujejo višjo rast cen ob koncu leta.
Kandidata
Levica ima, za zdaj, dva predsedniška kandidata: socialdemokrati Danila Türka, liberalci Mitjo Gasparija. Če se mislita stranki zediniti za enega, s katerim naj bi se strinjalo tudi združenje Zares, izbira ne bo lahka. Razen očal in izobrazbe ter občasno brade med njima ni razlik. Istočasno pa sta povsem drugačna od doslej znanih kandidatov oziroma glavnih tekmecev za predsedniške volitve. Türk in Gaspari sta pač urbana tipa z aristokratsko držo in karizmo najdražjega Gorenjevega hladilnika, drugi so ruralni ali primestni tipi poudarjene ljudskosti, če že ne cenenega populizma. Lojze Peterle je videti favorit v tekmi s katerim koli izmed njiju. Celo v primeru, da bi si Türk ali Gaspari nadela električno kitaro.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
vojko, kva si tolko “kislinski”, kot bi temu rekli ‘taljani. Sploh pa očitno ne štekaš, da se slovneske volivce vpričo Lojzetovih orglic osvoji s frajtonarco, ne pa z električno kitaro. Opletanje z inflacijo tudi nima smisla. Od ustoličenjem slovenskega gradualizma dalje je to le “kolateral demidž”.
Hehe, ne štekam, evo, rad bi električno kitaro. Sicer pa, imaš prav, Gaspariju in Türku bi fenderca pasala glih toliko kot frajtonarca.
“liberalci Mitjo Gasparija”
S tem najbrž misliš na LDS, ne na liberalce?
Jep, ni se mi dalo ponavljati demokrati.
dr. igor masten, kaj pa tebi ni jasno? poglej, kolikšna je rast območja evra v primerjavi s slovensko. poglej tudi, kakšna je irska rast v primerjavi s slovensko - in kakšna je tam inflacija. tvoj prispevek k debati bo potem, močno upam, vse kaj drugega kot ponavljanje cenenih krilatic magov iz IMFa.
božidar, sem preveril vse omenjene podatke za vse omenjene države, pa mi očitno še vedno ni nič jasno. Včasih, ko se mi je (očitno napak) zdelo, da mi je še kaj jasno, sem vedno mislil, da je ravno primer Irske tisti, ki lahko prispeva k debati o inflaciji. Pri nas se je namreč pisalo, da delujejo ravno obratni ekonomski zakoni kot na Irskem. Tako da resnično lepo prosim za novo razlago? Res bi si želel tvoja močna upanja uresničiti in čisto nič več ponavljati cenenih krilatic iz IMF-a. In ja, tudi sam močno upam, da bom to razlago dobil in da ne bo ostalo samo pri nekaj “nimaš pojma” stavkih. razgledi so krasen medij za objavo takih razlag.
Igor M. tako je populizem je tudi tvoj način dela,… kar progrešam je da izelješ en konkreten projekt od nič navzgor ne da pametuješ o velikih zgodbah, o aterih pa nimaš izkušenj,,,, tala z mladimi ekonomisti je bila le dobra marketinška fora ker pred tem te ni bilo na zemljevidu “pametnih” razpravljalcev
Ja seveda, študije, argumenti in primerjave so populizem, mcblog je vrhovni razsodnik, ko je potrebno razločiti konkretne projekte od marketinških for, pravilnost izjave pa se preveri tako, da se malo pogleda v preteklost tistega, ki jo je dal. Mcblog v čudežni deželi.