Električna energija za gospodinjstva in industrijo se je od januarja 2006 do januarja 2007 v EU podražila za 9 odstotkov, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Najbolj se je podražila v Veliki Britaniji (25 odstotkov) in na Švedskem (16 odstotkov). Slovenija je pri gospodinjstvih med članicami z najmanjšimi podražitvami, pri industriji pa je pred njo med članicami EU le Malta.

Poprečno slovensko gospodinjstvo s porabo 3500 kilovatnih ur električne energije na leto (takšna je približno poraba večine gospodinjstev), je januarja 2006 skupaj z davki in prispevki moralo za 100 kilovatnih ur odšteti 10,48 evra, januarja letos pa 10,64 evra. Povprečna cena za enako gospodinjstvo je bila v EU januarja lani 13,97 evra, januarja letos pa 15,28 evra. V Avstriji je ta cena januarja lani recimo znašala 13,40 evra, januarja letos pa 15,45 evra, v Italiji januarja lani 21,08 evra in januarja letos 23,29 evra. Če slovensko ceno primerjamo s približno enako razvitmi starimi članicami EU, ugotovimo, da je grška cena precej nižja, saj je lani znašala 7,01 letos pa 7,20 evra. Višja pa je v Španiji (lani 11,47 in letos 12,25 evra) in na Portugalskem, kjer so lani plačali 14,10 in letos 15 evrov.

Povprečna cena za 100 kilovatnih ur električne energije za industrijo, ki na leto porabi 2000 megavatnih ur električne energije, je v EU januarja lani brez DDV znašala 8,42 evra, letos pa 9,20 evra. Enako podjetje je v Sloveniji lani odštelo 6,51 evra, januarja letos pa 7,50 evra. V Avstriji so mu januarja lani zaračunali 8,63 evra, letos pa 9,53 evra, v Italiji lani 12,08 in letos 13,87 evra. V Grčiji je bila ta cena lani še višja kot v Sloveniji, saj je znašala 6,68 evra, letos pa je bila precej nižja (6,98 evra). V Španiji je lani znašala 7,57 in letos 8,51 evra, na Portugalskem pa je bila lanska cena 8,17 evra in letošnja 8,60 evra. V obeh državah je torej tudi ta cena višja kot v Sloveniji.

Delež davkov v končni ceni električne energije za gospodinjstva v EU znaša 23,3 odstotka, v Sloveniji pa 16,6 odstotka. Najnižji je ta delež v Veliki Britaniji (4,7 odstotka), najvišji pa na Danskem (54,6 odstotka). Delež davkov (poleg DDV) v končni ceni, ki jo za električno energijo plača industrijsko podjetje, v EU znaša 10,7 odstotka, Slovenija je med 11 članicami, ki za te cene poleg DDV drugih davkov nimajo.

Glede na kupno moč po izračunu Eurostata najvišjo ceno za električno energijo (davki so vključeni) letos plačujejo gospodinjstva na Slovaškem (24,31 enot), sledijo jim Italijani (21,71) in Poljaki (20,27). Najcenejšo električno energijo imajo po tem merilu Grki (8,13), Finci (9,77) in Francozi (10,86). Slovenija je s 14,11 enote na sredini lestvice, med Litvo (14,04) in Luksemburgom (14,32).

Na Slovaškem je glede na kupno moč, brez davkov, cena električne energije najdražja tudi za industrijo (14,75), na drugem mestu je z 14,32 Romunija in tretja Madžarska (12,97). Najcenejša je glede na kupno moč električna energija za industrijo na Finskem (4,76 enote), Danskem (4,98 enote) in Švedskem (5,01 enote), vendar imajo le Švedi minimalno trošarino (0,8 odstotka celotne cene), na Danskem ta znaša 9,6 odstotka in na Finskem 4,1 odstotka končne cene. V Sloveniji cena električne energije za industrijo glede na kupno moč znaša 9,95 enot, kar je le malenkost manj kot v Nemčiji (10,01), vendar je treba tam za razliko od Slovenije poleg DDV plačati še trošarino.

Cena električne energije za gospodinjstva se je v EU od januarja 2005 do januarja letos po podatkih Eurostata povečala za 1,92 evra s 13,36 na 15,28 evra za 100 kilovatnih ur (davki so vključeni). Cena za 100 kilovatnih ur za industrijo pa se je povečala za 1,64 evra s 7,56 na 9,20 evra (brez davkov).

Evropska komisija ob odprtju trga z električno energijo in z zemeljskim plinom sporoča, da cilj tega ukrepa ni znižanje cene, ampak vzpostavitev konkurence, ki bo prinesla takšne cene, da se bo elektropodjetjem splačalo investirati v gradnjo novih elektrarn in omrežij in zaradi tega ne bo prihajalo od izpadov. Zelo malo pa imajo podatkov o razmerah v državah članicah, kjer so se že pred časom odločili povsem odpreti trg.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |