“Gledal sem televizijo in prebiral britanske in grške časopise. Poročali so, da se v Veliki Britaniji soočajo s hudimi poplavami, pravijo, da še nikoli niso doživeli takšnega uničenja. Šest ljudi je umrlo, 600 je ranjenih, na tisoče ljudi so morali reševati gasilci in pripadniki civilne zaščite. Pričakujejo, da bo konec tedna še več dežja, upajo, da ga ne bo toliko, kot v zadnjih tednih. V Grčiji in drugod po južni Evropi pa imajo hud vročinski val. V Grčiji je umrlo ogromno ljudi, ker so se zadušili z dimom od godznih požarov ali pa so zgoreli v teh požarih. To je najhujši vročinski val do zdaj v Grčiji. Vročino imajo tudi na Malti, Italiji, na Cipru in v Franciji. Tudi tam je nekaj gozdnih požarov. To so ekstremne vremenske razmere, ki bodo vse pogostejše in se bodo v prihodnjih desetletjih še zaostrovale, zato se je nanje treba pripraviti in se jim prilagoditi,” je predstavitev zelene knjige o ukrepih za zmanjševanje vpliva podnebnih sprememb dejal evropski komisar za okolje Stavros Dimas.

Kot glavni ukrep za zmanjšanje podnebnih sprememb je komisar izpostavil prepolovitev izpustov toplogrednih plinov iz dimnikov tovarn, elektrarn, izpušnih cevi avtomobilov. Segrevanje ozračja je treba omejiti na 2 stopinji Celzija glede na raven pred industrijsko dobo. V Evropi se je v zadnjem stoletju temperatura povečala za 1 stopinjo Celzija, kar vedno bolj občutimo, je razložil.

Bolj varčno je treba ravnati pri porabi vode, zlasti tam, kjer je primanjkuje. Kmetje morajo začeti pridelovati poljščine, ki porabijo manj vode in so bolj odporne proti suši. Kjer primanjkuje vode, recimo ni mogoče gojiti bombaža. Za ranljive skupine ljudi, ki imajo težave zaradi vročine, je treba poskrbeti za utrezno pomoč, zdravstvo se mora pripraviti na nove bolezni. V Belgiji se je recimo lani pojavila bolezen modrikastega jezika, ki so jo do zdaj poznali le na severu Afrike in v južni Evropi. V Nemčiji so se pojavili klopi. Ribe se selijo v hladnejše vode. Prilagoditi je treba proizvodnjo elektrike, saj je precej pridobimo v hidroelektrarnah. Pripraviti se je treba na poplave, je našteval Dimas.

Sternovo poročilo je pokazalo, da bodo stroški prilagoditev za države manjši od vlaganj v ukrepe za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb, če bodo države ukrepale pravočasno. Prej, kot bodo začele ukrepati, manjše stroške bodo imele. Ukrepi za zaščito pred poplavami so po komisarjevih besedah štiri krat cenejši od škode, ki jo povzročijo poplave. Ni dovolj ukrepati le na ravni EU, vključiti se morajo tudi države, njihove regije in lokalne skupnosti. Z objavo zelene knjige Stavros Dimas pričakuje široko javno razpravo, predloge ukrepov, predvsem pa želi doseči, da se bo vsakdo zavedal, da je treba ukrepati in se bo začel tako tudi obnašati.

Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je Evropska unija leta 2005 uvedla borzno trgovanje s kuponi. Čeprav na evropski komisiji nenehno poudarjajo, da je zaživela, dejansko ni. Podjetja, ki so vključena v shemo za trgovanje, dobijo brezplačne kupone, le če dovoljene izpuste presežejo, jih morajo dokupiti na trgu ali plačati kazen. Glede na to, da je cena kuponov izjemno nizka, trenutno le okrog 12 centov, kazen za tono presežnih izpustov pa je 42 evrov, so države članice z blagoslovom evropske komisije očitno podjetjem razdelile preveč brezplačnih kuponov. Evropska komisija že napoveduje, da bo v prihodnjih letih število kuponov znižala s sedanjih 499 milijonov na 453 milijonov na leto. V shemo nameravajo vključiti letalske prevoznike.

Še vedno pa ostaja velik onesnaževalec ozračja cestni promet, zaradi tega je za avtomobile predvideno zmanjšanje količine izpušnih plinov z razvojem novih tehnologij, kar so ministri za okolje kljub velikim odporom nemške avtomobilske industrije vendarle pravkar potrdili. Ni pa to še dokončna odločitev.

Ne gre pa pozabiti tudi na znanstvenike, ki s svojimi raziskavami dokazujejo, da sedanje podnebne spremembe niso posledica ravnanja človeka, ampak so to naravne spremembe. Resnica je, kot vselej, verjetno nekje vmes. Gotovo pa naravi bolj prijazna ravnanja človeka ne morejo škodovati.

Objavljeno pod zdravje in okolje, svet | | |