Ko berem o načrtih države, da namerava prednostne delnice Luke Koper preoblikovati v navadne delnice, se spomnim, kako so se pred približno sedmimi leti predstavniki države in zasebni lastniki Intereurope preprekali o menjalnem razmerju za delnice, kdo bo kaj pridobil, kdo kaj izgubil. Takrat je bilo aktualno združevanje Luke Koper in Intereurope v novo podjetje Globalni logistični servis (GLS). Tako bi obe podjetji prek logistike povezali svoje dejavnosti. Načrt je neslavno padel v vodo, ker se politiki niso mogli dogovoriti.

V Sloveniji je takrat bila na oblasti vlada Janeza Drnovška. Združitev Luke Koper in Intereurope je v imenu LDS odločno zagovarjal Anton Rop,v imenu SLS pa jo je miniral Marjan Podobnik v vlogi podpredsednika vlade. Prejšnji predsednik uprave Luke je leta 2000, ko je projekt spodletel, za Mladino dejal:

Z združitvijo bi v Kopru nastalo eno najmočnejših podjetij v Sloveniji, ki bi imelo 2500 zaposlenih, 60 milijard tolarjev kapitala in bi ustvarjalo več kot 5 milijard tolarjev dobička. Upravi družb sta v združevanju videli možnost za boljše in učinkovitejše poslovanje, konkurenčno tudi severnoevropskim pristaniščem. Država pa je po Koreličevem mnenju razmišljala predvsem o tem, kako svoje prednostne delnice čim prej zamenjati za navadne in pri tem zaslužiti. Hkrati si je tudi v novem podjetju hotela zagotoviti nadzorni sveženj delnic, to pa je bilo za delničarje obeh podjetij nesprejemljivo, še posebno za delničarje Intereurope.

Tokrat časnik Dnevnik navaja, “da se pojavljajo opozorila, da lahko država in njene družbe s statutarno večino odločajo tudi o oddelitvi dela premoženja iz družbe. To naj bi bil prvi korak k poznejši prodaji luke. Zanjo naj bi se po neuradnih informacijah poleg skupine Deutsche Bahn zanimali tudi predstavniki danskega Maerska”.

Ne vem, ali bi podjetje GLS, če bi ga pred sedmimi leti ustanovili, izpolnilo načrte. Ne vem tudi, ali bi bili davkoplačevalci prikrajšani, če bi vlada sprejela predlog uprav obeh podjetij za menjalno razmerje med delnicami. Ne vem, kaj bi združitev pomenila za delavce. Dejstvo pa je, da bi država bila lastnica GLS, v družbi bi imela zlato delnico, prek katere bi imela odločilno besedo pri vseh pomembnih odločitvah.

Glede na izjave predstavnika ministrstva za finance Žige Andoljška država ne razmišlja o prodaji delnic, ki jih ima v Luki, samo stanje hoče uskladiti z zakonom o gospodarskih družbah. Bomo kmalu videli, če je to res. Propad združitve Luke z Interevropo je sicer le eden od načrtov, ki so padli v vodo, ker oblast v vlogi lastnika podjetja ni imela strategije, ampak je odločala zgolj na podlagi kratkoročnih političnih interesov.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |