Angela Merkel odhaja iz Bruslja z zasluženim šopkom
darja, sobota, 23. junij 2007Šest mesecev je bila v soju žarometov. Po vseh ‘prelomnih’ zasedanjih in srečanjih je javnosti sporočila, da je zadovoljna, saj je bil dosežen “pomemben in prelomen napredek”. Nazadnje je nemška kanclerka Angela Merkel kot predsedujoča EU to sporočila danes zgodaj zjutraj po zaključku evropskega sveta. Zagotovo bo s širokim nasmeškom na obrazu to še ponovila v evropskem parlamentu, ko bo poslancem poročala o bilanci svojega predsedovanja Evropski uniji.
Ob tem bo lahko poudarila, da ji je na evropskem svetu marca uspelo doseči zavezujoč dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v EU za 20 odstotkov do leta 2020, o povečanju deleža obnovljivih virov energije v EU na 20 odstotkov in povečanju energetske učinkovitosti v EU za 20 odstotkov do leta 2020. Izpostavila bo, da je bila ob 50-letnici podpisa Rimskih pogodb v Berlinu podpisana berlinska deklaracija, posebej pa bo ponosna na najnovejši dogovor o novi pogodbi EU. Gotovo tudi ne bo pozabila dodati, da je v vlogi predsedujoče EU in na podlagi “prelomnih zavez EU na vrhu marca letos” ameriškega predsednika prepričala, da je na vrhu sedmih najbolj razvitih držav in Rusije (G8) soglašal, da bodo ZDA sodelovale pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in da je o tem treba podpisati dogovor.
Strinjati se je treba, da to so dosežki, za katere je José Manuel Barroso, predsednik evropske komisije, Merklovo nagradil z zasluženim šopkom, vendar je do uresničitve omenjenih zavez še zelo daleč. Pogajanja, kako bodo države članice EU zmanjšale izpuste toplogrednih plinov in povečale delež obnovljivih virov energije, se niti še začela niso. Niti še ni jasno, na kakšen način bo porazdeljeno “breme” med posameznimi državami članicami. Ta pogajanja ne bodo prav enostavna, saj ima kar nekaj članic že zdaj težave pri izpolnjevanju zavez iz Kjotskega protokola, po katerem morajo zmanjšati izpuste “le” za 8 odstotkov. Ker je ta delež na ravni EU vključen v cilj 20 odstotkov do leta 2020, bodo članice na podlagi dogovora na vrhu marca dejansko morale svoje izpuste dodatno zmanjšati “le” za 12 odstotkov. Toda podatki tudi kažejo, da EU pri zmanjševanju izpustov ni prav uspešna; predsednik avstralske vlade je članicam Unije spomladi celo svetoval, naj najprej opravijo nalogo doma namesto, da drugim delijo lekcije.
Berlinska izjava je bila mišljena kot izjava državljanov EU o zavezanosti skupnim vrednotam in dosežkom Evropske unije. Njeno besedilo naj bi bilo enostavno in kratko. Dolgo res ni, pa tudi jasno ne. Pa še v tej obliki je niso bili pripravljeni podpisati vsi voditelji držav članic, zaradi tega so na njej le podpisi predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, predsedujoče svetu EU Angele Merkel in predsednika evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa.
Pravkar sprejeti dogovor o novi pogodbi EU prav tako še ne pomeni, da bo ta leta 2009 tudi uveljavljena. Najprej bo treba sicer precej natančna določila, za katera so se državniki dogovorili v zgodnjih jutranjih urah, prenesti v konkretne člene. Tudi če bo medvladna konferenca, kjer bodo to počeli, uspela in bodo voditelji novo pogodbo celo podpisali, jo bo treba še ratificirati. Čeprav morajo po ustavi le Irci razpisati referendum in so preostali voditelji obljubili, da bodo to opravili v naconalnih parlamentih, še zmeraj kdo lahko v zadnjem trenutku ugotovi, da mu bolj ustreza veljavna pogodba iz Nice in ratifikacijo zavrne. Dovolj je že, da se kje zamenja oblast. Britanec Tony Blair ni bil edini voditelj, ki se je vrha udeležil zadnjič, kar nekaj jih je, ki imajo v parlamentu zelo krhko večino.
To Angele Merkel ne zanima, zanjo je zdaj pomembno, da svoje predsedovanje lahko razglasi za uspešno. Doma jo kot kanclerko namreč čaka kup nerešenih zadev. Spori v koaliciji prihajajo vse bolj na dan, vodja koalicijske stranke SPD Kurt Beck ji je v zadnjem času poslal kar nekaj skrb zbujajočih sporočil, nekateri ministri menda sploh ne govorijo več med seboj, v sestrski bavarski krščansko-demokratski stranki prav tako vre. Na državni ravni je nastala nova leva stranka, ki na ravni dežel že začenja oblikovati koalicije z zelenimi in SPD ,prek katerih namerava na državni ravni spodnesti sedanjo veliko koalicijo in vlado Angele Merkel.
V Berlinu Merklovo zdaj čakajo podobno težavna pogajanja, kot jih je imela od četrtka zvečer do sobote zgodaj zjutraj s poljskima dvojčkoma in nekaterimi drugimi voditelji članic EU.
Objavljeno pod svet |
|
|





Blair res odhaja ampak je Sarkozy izredno aktiven in ohranja nemsko-francosko os EU. Polska je delni protiutez agresivni Nemciji, ki ima veliki vpliv v novih clanicah vkljucno z nami. Uspesna Nemska ekonomija je varovalka za Merkelovo. Podobno kot pri nami
Edini uspeh tega vrha je, da so se sploh nekaj dogovorili, ter da zadeva ni razpadla. Rabili so zmago, pa če tudi Pirovo. Dosežen je v bistvu precejšen odmik od dogovorjenega, v nekaterih točkah pa tudi korak nazaj od uveljavljenega. Na koncu ne bo nekih resnih sprememb v delovanju EU in postavlja se vprašanje zakaj potem sploh tak cirkus. Predstava se vsekakor zapira, vendar bo še kar nekaj časa orkester na temo Pogodbe igral v prazno, poslušalci se bodo pa naprej delali, da poslušajo, čeprav ne razumejo. Zapomniti si velja, da naslednjih 10 let ne bo sprememb v poglabljanju unije. Naslednje vprašanje je, ali bo tudi skupnega proračuna manj, kar pa bo dejansko vodilo v manj unije… V danih razmerah morda to ni tudi najslabše…
@ee
se strinjam, bolj kot berem, kaj so se dogovorili, bolj opažam, da bi lahko ohranili kar pogodbo iz Nice.