<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Vloga sproščenosti v gospodarski rasti</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Sat, 11 Oct 2008 06:25:29 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: MMM</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2522</link>
		<author>MMM</author>
		<pubDate>Thu, 21 Jun 2007 20:30:05 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2522</guid>
		<description>Drugi dom, meni je slovenscina tuji jezik in samo zacetni tecaj odobren pred 30-imi leti.  No problem with English.  Stiri maternja jezika: srpski, hrvatski, bosanski in crnogorski, bre!

LP MMM S56A

http://artinian.bit.si</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Drugi dom, meni je slovenscina tuji jezik in samo zacetni tecaj odobren pred 30-imi leti.  No problem with English.  Stiri maternja jezika: srpski, hrvatski, bosanski in crnogorski, bre!</p>
<p>LP MMM S56A</p>
<p><a href="http://artinian.bit.si" rel="nofollow">http://artinian.bit.si</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: MMM</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2521</link>
		<author>MMM</author>
		<pubDate>Thu, 21 Jun 2007 20:26:37 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2521</guid>
		<description>Saso, prav lepa hvala za odgovore sstromarju.  Malo sem studiral financna porocila BSi in vidim, da imate veliko stat dela po uvedbi Euro in EU zakonodaje.  Vedno v mislih imam Kitajske zaloge dolarjev ali Luksemburski BDP.  

Ali filofax jezikoslovce ne potrebujemo pri EU prevodih?  Tezko bodo vseh 27 usvojili anglescino.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Saso, prav lepa hvala za odgovore sstromarju.  Malo sem studiral financna porocila BSi in vidim, da imate veliko stat dela po uvedbi Euro in EU zakonodaje.  Vedno v mislih imam Kitajske zaloge dolarjev ali Luksemburski BDP.  </p>
<p>Ali filofax jezikoslovce ne potrebujemo pri EU prevodih?  Tezko bodo vseh 27 usvojili anglescino.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: sašo</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2517</link>
		<author>sašo</author>
		<pubDate>Thu, 21 Jun 2007 17:10:25 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2517</guid>
		<description>@MMM

V prihodnjih tednih bom dal na blog številke o dinamiki plač diplomantov po smereh študija. Za okus pa naslednje: družboslovje res zgublja, naravoslovje pa pridobiva. Najbolj slabo se uvršča filofax, od koder se vsako leto na trg usuje množica diplomantk. Tem se ne piše preveč dobro.
Pokritost slovenskega uvoza z izvozom je v SLO odlična. Mislim, da so škarje skoraj povsem zaprte. Poglej www.stat.si.
Dolg pa me zaenkrat ne skrbi. Kot delež v BDP bo v prihodnje nazadoval, če bo proračunski primanjkljaj manjši od 1.5 odstotka. Če bo približno 1.5 odstotka, pa bo delež v BDP stabilen. To je tudi običajen kriterij stabilnosti javne blagajne.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@MMM</p>
<p>V prihodnjih tednih bom dal na blog številke o dinamiki plač diplomantov po smereh študija. Za okus pa naslednje: družboslovje res zgublja, naravoslovje pa pridobiva. Najbolj slabo se uvršča filofax, od koder se vsako leto na trg usuje množica diplomantk. Tem se ne piše preveč dobro.<br />
Pokritost slovenskega uvoza z izvozom je v SLO odlična. Mislim, da so škarje skoraj povsem zaprte. Poglej <a href="http://www.stat.si." rel="nofollow">www.stat.si.</a><br />
Dolg pa me zaenkrat ne skrbi. Kot delež v BDP bo v prihodnje nazadoval, če bo proračunski primanjkljaj manjši od 1.5 odstotka. Če bo približno 1.5 odstotka, pa bo delež v BDP stabilen. To je tudi običajen kriterij stabilnosti javne blagajne.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Drugi dom</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2504</link>
		<author>Drugi dom</author>
		<pubDate>Thu, 21 Jun 2007 07:35:35 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2504</guid>
		<description>"druzboslovcev" "ni za pricakovati velike koristi" "Prosim ekonomiste"

LOL</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>&#8220;druzboslovcev&#8221; &#8220;ni za pricakovati velike koristi&#8221; &#8220;Prosim ekonomiste&#8221;</p>
<p>LOL</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: MMM</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2360</link>
		<author>MMM</author>
		<pubDate>Wed, 20 Jun 2007 13:26:48 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2360</guid>
		<description>50% rast univerzitetno izobrazenih je pri 46% druzboslovcev in od tega ni za pricakovati velike koristi!  Prosim ekonomiste za podatek o pokritosti nasega uvoza z izvozom?  Mene vedno skrbi 4K$ dolga po prebivalcu.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>50% rast univerzitetno izobrazenih je pri 46% druzboslovcev in od tega ni za pricakovati velike koristi!  Prosim ekonomiste za podatek o pokritosti nasega uvoza z izvozom?  Mene vedno skrbi 4K$ dolga po prebivalcu.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: sašo</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2326</link>
		<author>sašo</author>
		<pubDate>Tue, 19 Jun 2007 09:36:01 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/06/19/vloga-sproscenosti-v-gospodarski-rasti/#comment-2326</guid>
		<description>Vojko imaš prav. Janša je zelo korajžen, saj ga že objava SURS-a močno zanika:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=942

in potrjuje dejstvo, da je rast povezana z gradbeništvom in investicijami.

Sprašujem se, kateri "mehanizem" je Janša uporabil, da je pojasnil, da davčna reforma povečuje gospodarsko rast? Če je imel v mislih dohodnino, potem je kanal za povečanje BDP preko povečanja razpoložljivega dohodka in posledično potrošnje. A izdatki za potrošnjo gospodinjstev so se v prvem četrtletju povečali le za 3.2 odstotka. 

Je davčna reforma spodbudila investicije? Konjunktura in večje izvozno povpraševanje je delno povečalo investicije v osnovna sredstva, delno pa gre za investicije povezane s stanovanji. Investicije so se povečale kar za 21.6 odstotkov. 

Janša govori tudi o tem, za koliko lahko povečanje (evropske) gospodarske rasti vpliva na Slovenijo. Učinek ni nujno 1:1, saj to velja le v primeru, ko se izvozni deleži ne spreminjajo. Če se slovenski delež izvoza poveča v materialnih inputih nemške industrijske proizvodnje je rast izvoza posledično večja. Izvoz je rasel po stopnji 13.6 odstotkov, prav tako uvoz. Visoke rasti izvoza in uvoza beležimo po vstopu v EU (1.maj 2004), saj smo takrat zmanjšali administrativne ovire izvozu in uvozu.

Na koncu pa velja omeniti še vlogo človeškega kapitala, ki je ključen za inovacije. Slovenija ima danes več kot 50 odstotno povečanje deleža visoko izobraženih zaposlenih oseb. Takšno povečanje pomeni, da smo imeli bistveno več ljudi, ki so lahko povečali število in kvaliteto dobrin, kar je povečalo slovensko produktivnosti in posledično mednarodno konkurenčnost. Rast temu seveda sledi.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Vojko imaš prav. Janša je zelo korajžen, saj ga že objava SURS-a močno zanika:</p>
<p><a href="http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=942" rel="nofollow">http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=942</a></p>
<p>in potrjuje dejstvo, da je rast povezana z gradbeništvom in investicijami.</p>
<p>Sprašujem se, kateri &#8220;mehanizem&#8221; je Janša uporabil, da je pojasnil, da davčna reforma povečuje gospodarsko rast? Če je imel v mislih dohodnino, potem je kanal za povečanje BDP preko povečanja razpoložljivega dohodka in posledično potrošnje. A izdatki za potrošnjo gospodinjstev so se v prvem četrtletju povečali le za 3.2 odstotka. </p>
<p>Je davčna reforma spodbudila investicije? Konjunktura in večje izvozno povpraševanje je delno povečalo investicije v osnovna sredstva, delno pa gre za investicije povezane s stanovanji. Investicije so se povečale kar za 21.6 odstotkov. </p>
<p>Janša govori tudi o tem, za koliko lahko povečanje (evropske) gospodarske rasti vpliva na Slovenijo. Učinek ni nujno 1:1, saj to velja le v primeru, ko se izvozni deleži ne spreminjajo. Če se slovenski delež izvoza poveča v materialnih inputih nemške industrijske proizvodnje je rast izvoza posledično večja. Izvoz je rasel po stopnji 13.6 odstotkov, prav tako uvoz. Visoke rasti izvoza in uvoza beležimo po vstopu v EU (1.maj 2004), saj smo takrat zmanjšali administrativne ovire izvozu in uvozu.</p>
<p>Na koncu pa velja omeniti še vlogo človeškega kapitala, ki je ključen za inovacije. Slovenija ima danes več kot 50 odstotno povečanje deleža visoko izobraženih zaposlenih oseb. Takšno povečanje pomeni, da smo imeli bistveno več ljudi, ki so lahko povečali število in kvaliteto dobrin, kar je povečalo slovensko produktivnosti in posledično mednarodno konkurenčnost. Rast temu seveda sledi.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
