Vloga sproščenosti v gospodarski rasti
vojko, torek, 19. junij 2007Kakor je ugotovil že zbor sproščenih za republiko minuli teden, se v tej državi malodane nihče ne zmeni za visoko gospodarsko rast. Razen, seveda, vladne koalicije in vseh drugih, ki hočejo državi samo dobro in zato tudi delajo dobro. Dobra koalicija se je zato včeraj pohvalila sama.
Nizka gospodarska rast, ki jo je nasledila ta vlada, je v državnem zboru poslancu svoje stranke odgovoril predsednik vlade Janez Janša, je bila posledica napak prejšnje vlade. Te, predvsem davčno reformo, je vlada popravila lani, zato letos gospodarstvo tako naglo raste.
Iz vidika reform je ravno sprostitev davčnega vijaka in poenostavitev davčnega sistema, posamično gledano tisti najvažnejši ukrep, ki je največ prispeval k večji gospodarski rasti, k povečanju izvoza k doslej največji stopnji optimizma v gospodarstvu oziroma gospodarske klime in tudi k posledično najnižji stopnji brezposelnosti ter razvoju na številnih podsektorjih v celotni državi. Poleg tega, da so bili znižani davki in da so bili poenostavljeni davčni postopki je bilo v tem času odpravljeno na stotine birokratskih ovir, ki so dušile gospodarstvo in tudi javne službe. Sprejeta je bila nova organizacija oziroma novi okviri z organizacijo gospodarstva, sproščeni so bili številni potenciali, ki so bili prej nekje ujeti zaradi čakanja na potrebne odločitve in strategije.
Slovensko gospodarstvo je, tukaj imamo črno na belem, obstaja pa tudi na traku, očitno svetovni fenomen v hitrosti in stopnji odzivanja na sproščanje davčnega vijaka.
Rezultat tega fenomena je 7,2% gospodarska rast v prvem tromesečju
ki ni rezultat zgolj neke konjunkture v Evropi, kajti povprečna gospodarska rast v prvem tromesečju v Evropski uniji je bila 3,2%, povprečna gospodarska rast v Evropski monetarni uniji, kjer smo tudi že člani pa 3%. Slovenska rast je več kot še enkrat večja od povprečja tako v Evropski uniji, kot v Evropski monetarni uniji.
Drži, 7,2-odstotna slovenska rast ni zgolj rezultat konjunkture v EU, a ne zato, ker zaradi njene 3,2-odstotne rasti to ne bi mogla biti. Pač pa predvsem zato, ker je visoka rast tudi - in v pretežni meri - rezultat sproščeno rekordnega zadolževanja Darsa. Ta ‘del’ rasti bo šele treba plačati.
Ne vem, zakaj se ne morem znebiti občutka, da davčni vijak ni toliko sproščen, kolikor ga bo prej ali slej treba zategniti.
Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | 
| 
|
Vojko imaš prav. Janša je zelo korajžen, saj ga že objava SURS-a močno zanika:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=942
in potrjuje dejstvo, da je rast povezana z gradbeništvom in investicijami.
Sprašujem se, kateri “mehanizem” je Janša uporabil, da je pojasnil, da davčna reforma povečuje gospodarsko rast? Če je imel v mislih dohodnino, potem je kanal za povečanje BDP preko povečanja razpoložljivega dohodka in posledično potrošnje. A izdatki za potrošnjo gospodinjstev so se v prvem četrtletju povečali le za 3.2 odstotka.
Je davčna reforma spodbudila investicije? Konjunktura in večje izvozno povpraševanje je delno povečalo investicije v osnovna sredstva, delno pa gre za investicije povezane s stanovanji. Investicije so se povečale kar za 21.6 odstotkov.
Janša govori tudi o tem, za koliko lahko povečanje (evropske) gospodarske rasti vpliva na Slovenijo. Učinek ni nujno 1:1, saj to velja le v primeru, ko se izvozni deleži ne spreminjajo. Če se slovenski delež izvoza poveča v materialnih inputih nemške industrijske proizvodnje je rast izvoza posledično večja. Izvoz je rasel po stopnji 13.6 odstotkov, prav tako uvoz. Visoke rasti izvoza in uvoza beležimo po vstopu v EU (1.maj 2004), saj smo takrat zmanjšali administrativne ovire izvozu in uvozu.
Na koncu pa velja omeniti še vlogo človeškega kapitala, ki je ključen za inovacije. Slovenija ima danes več kot 50 odstotno povečanje deleža visoko izobraženih zaposlenih oseb. Takšno povečanje pomeni, da smo imeli bistveno več ljudi, ki so lahko povečali število in kvaliteto dobrin, kar je povečalo slovensko produktivnosti in posledično mednarodno konkurenčnost. Rast temu seveda sledi.
50% rast univerzitetno izobrazenih je pri 46% druzboslovcev in od tega ni za pricakovati velike koristi! Prosim ekonomiste za podatek o pokritosti nasega uvoza z izvozom? Mene vedno skrbi 4K$ dolga po prebivalcu.
“druzboslovcev” “ni za pricakovati velike koristi” “Prosim ekonomiste”
LOL
@MMM
V prihodnjih tednih bom dal na blog številke o dinamiki plač diplomantov po smereh študija. Za okus pa naslednje: družboslovje res zgublja, naravoslovje pa pridobiva. Najbolj slabo se uvršča filofax, od koder se vsako leto na trg usuje množica diplomantk. Tem se ne piše preveč dobro.
Pokritost slovenskega uvoza z izvozom je v SLO odlična. Mislim, da so škarje skoraj povsem zaprte. Poglej www.stat.si.
Dolg pa me zaenkrat ne skrbi. Kot delež v BDP bo v prihodnje nazadoval, če bo proračunski primanjkljaj manjši od 1.5 odstotka. Če bo približno 1.5 odstotka, pa bo delež v BDP stabilen. To je tudi običajen kriterij stabilnosti javne blagajne.
Saso, prav lepa hvala za odgovore sstromarju. Malo sem studiral financna porocila BSi in vidim, da imate veliko stat dela po uvedbi Euro in EU zakonodaje. Vedno v mislih imam Kitajske zaloge dolarjev ali Luksemburski BDP.
Ali filofax jezikoslovce ne potrebujemo pri EU prevodih? Tezko bodo vseh 27 usvojili anglescino.
Drugi dom, meni je slovenscina tuji jezik in samo zacetni tecaj odobren pred 30-imi leti. No problem with English. Stiri maternja jezika: srpski, hrvatski, bosanski in crnogorski, bre!
LP MMM S56A
http://artinian.bit.si