Poročilo podjetja Loka Inženiring, ki opravlja izredni nadzor nad gradnjo Onkološkega inštituta, odkriva številne nepravilnosti, berem. Izvedenci Loke Inženiring so preverjali pogodbo s podjetjem SCT, ki so jo kar 23-krat dopolnili, pregledali so pravno, finančno in tehnično plat gradnje in tudi nadzor nad gradnjo, ki ga je opravljalo podjetje IBE. Niso pa preverjali, zakaj je prišlo do izbruha legionele in morebitnih arhitekturnih napak pri gradnji. Kaj vse je bilo narobe, namerava minister za zdravje Andrej Bručan še razkriti.

Ministrstvo za zdravje je 1. junija letos na svoji spletni strani objavilo, da obstajajo za dolgotrajno gradnjo novega inštituta in zamude pri preselitvi bolnikov štirje temeljni razlogi :

1. Zamik gradnje onkološkega inštituta se pojavil že v letu 1996, ko je bila sklenjena pogodba z izvajalcem del SCT. Nastal je, ker je vodstvo onkološkega inštituta vztrajalo na lokaciji novega onkološkega inštituta, kjer so stali objekti tehničnih služb kliničnega centra. Te je bilo potrebno zaradi tega porušiti in zgraditi nadomestne objekte tehničnih služb kliničnega centra.

2. V proračunskem obdobju od leta 1996 do leta 1999 je bilo za gradnjo onkološkega inštituta namenjenih premalo proračunskih sredstev glede na terminski plan in pogodbeni predračun izvajalca del SCT.

3. Vodstvo onkološkega inštituta je v obdobju od leta 2001 do leta 2004 vseskozi opozarjalo in zahtevalo spreminjanje projektne dokumentacije glede na nova spoznanja v stroki, kar je posledično privedlo do precejšnje kasnitve izgradnje onkološkega Inštituta in prekoračitve sprejetega terminskega plana gradnje.

4. Poglavitni vzrok za zakasnitev dokončanja gradnje onkološkega inštituta in preselitve onkoloških bolnikov v nove prostore pa je javni razpis za opremo onkološkega inštituta, ki se je vodil v letu 2003 in v letu 2004, vendar neuspešno. Zoper odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika za opremo je bilo namreč vloženih več revizijskih zahtevkov, katerim je državna revizijska komisija ugodila zaradi pomanjkljive razpisne dokumentacije, tako v pravno-formalnem kot v tehničnem delu.

Gradnja onkološkega inštituta se je začela leta 1997. Investicija je bila ocenjena na 13 milijard nekdanjih tolarjev, “vendar v ocenjeni vrednosti niso bile upoštevane zamenjave obstoječe ter nabave dodatne specialne opreme - nuklearne, radiološke in radioterapevtske”. Vlada, ki jo je vodil Anton Rop, je 21. okobra 2004, tik pred iztekom mandata za nabavo medicinske opreme dodatno zagotovila 3,47 milijarde tolarjev:

S tem sklepom se spremeni finančni načrt in poveča investicijski projekt Onkološkega inštituta Ljubljana - I. faza za 3.476.926 tisoč sit in sicer za prevzem obveznosti za nabavo medicinske opreme. Povečanje vrednosti projekta se zagotovi iz sredstev proračunskega sklada za investicije v javno zdravstvo ter z zmanjšanjem vrednosti nekaterih projektov v obsegu, ki je v pristojnosti samostojnega odločanja neposrednega uporabnika, v načrtu razvojnih programov za leto 2004.

Skupaj z omenjenim povečanjem bo vrednost nabavljene opreme za Onkološki inštitut Ljubljana znašala brez DDV 5.060.222.000,00 sit, skupaj z DDV pa 6.072.266.400,00 sit.

Do 30.6.2004 je bilo v gradnjo in opremljanje vloženih 7,681 milijard sit.

Marca 2001 ob dnevu boja proti raku je Onkološki inštitut obiskal predsednik vlade Janez Drnovšek, spremljala sta ga minister za zdravje Dušan Keber in direktor ZZZS Franc Košir. Vodstvu inštituta in bolnikom (še) niso mogli povedati, kdaj bo dograjen nov inštitut.

Sredi decembra leta 2002 je ponoči odpovedal ventil na klimatski napravi in del prostorov je zalila vroča voda. “Vemo, da je ta stavba zastarana, vlada je povečala investicijska sredstva ravno zato, da bi onkološki inštitut dokončali prej,” je ob ogledu škode dejal minister za zdravje Dušan Keber. Preselitev v novo stavbo je obljubil v petih letih, torej konec letošnjega leta.

Dva tedna po poplavi je onkološki inštitut nenapovedano obiskal zdravstveni inšpektor in “že po nekaj minutah ugotovil, da je oddelek v tako slabem stanju, da bi ga bilo treba nemudoma zapreti,” je poročala POP TV. Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna je kmalu po inšpektorjevih ugotovitvah predsedniku države Janezu Drnovšku, predsedniku vlade Antonu Ropu, predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, ministru za zdravje Dušanu Kebru in varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku poslalo odprto pismo z zahtevo, da je treba pospešiti gradnjo novega onkološkega inštituta. Poskrbeti bi bilo treba, da bi bil dograjen do konca leta 2003. Združenje je naslovnike pisma opozorilo, “da zgradbo, v katero naj bi se preselila onkološka kirurgija, gradijo že od leta 1996, dograjena pa naj bi bila leta 1999″.

V začetku februarja 2003 so se na vladi po večdnevnih pogovorih odločili, da bodo pomagali pri pospešeni gradnji novega onkološkega inštituta. Obljubili so, da bo končan v jeseni 2004. Staro stavbo, ki je bila včasih konjušnica, so ob trej priložnosti obiskali predsednik vlade Anton Rop, finančni minister Dušan Mramor in minister za zdravje Dušan Keber.

Kot je poročala POP TV, je Rop obljubil, “da bo onkološki inštitut zgrajen v najkrajšem možnem času, kar pomeni, da bi se v letošnjem letu dokončal gradbeni del, v prihodnjem letu pa bi se še nabavila oprema”. Minister za zdravje Dušan Keber je dodal, “da so se strokovnjaki odločili, da je bistveno bolje pohiteti s stavbo, ki je do tretje faze že postavljena, samo od izvajalca, ne od financ, pa je še odvisno, ali se bodo bolniki iz kasarne lahko prihodnje leto preselili v novo stavbo E”.

To obljubo je prejšnja vlada izpolnila, saj so prvih 40 bolnikov preselili v novo stavbo onkološkega inštituta sepembra 2004.

Potem pa se je začelo zapletati pri nakupu opreme. V naših bolnišnicah je dotrajanih 80 odstotkov aparatur, je aprila 2004 ugotovilo ministrstvo za zdravje in napovedalo, da bo zha opremo za onkološki inštitut namenilo 8 milijard tolarjev, “kar pa ne bo dovolj”. Junija 2004 je ministrstvo s podjetjem Gorenje GTI podpisalo pogodbo o nakupu linearnega pospeševalnika. “Naložba je vredna 472 milijonov tolarjev, pogodbeni dobavni rok pa je šest mesecev,” je poročala nacionalna RTV. Septembra 2004 je ministrstvo za zdravje sporočilo, da je bil za drugi pospeševalnik edini ponudnik podjetje Sanolabor, vendar je njegova ponudba predraga.

Ponudba ljubljanskega Sanolaborja je bila vredna 757,14 milijona tolarjev, kar je za 227 milijonov več, kot so predvideli.

Novembra 2004 je minister Dušan Keber sporočil, da bodo razpis za pospeševalnik ponovili. Sanolabor je napovedal pritožbo, zapletati se je začelo pri nakupu 19 operacijskih miz za pet bolnišnic, med njimi tudi za onkološki inštitut. Napovedano odpiranje ponudb je bilo ustavljeno, ker sta ponudnika Aiko Med in Hospitalija tik pred zdajci zahtevala revizijo. Na predvečer božiča 2004 je ministrstvo za zdavje nato sporočilo, da bo tudi drugi pospeševalnik za onkološki inštitut kupilo pri Gorenju GTI za 468 milijonov tolarjev. To podjetje so izbrali na podlagi pogajanj. V začetku januarja 2005 je državna revizijska komisija ugotovila, da je ministrstvo neutemeljeno razveljavilo razpis in zavrnilo ponudbo od Sanolaborja. Konec februarja 2005 je minister Andrej Bručan s Sanolaorjem podpisal pogodbo za nakup pospeševalnika v vrednosti 757 milijono tolarjev.

Aprila 2005 je ministrstvo najavilo še nov razpis za nakup operacijskih miz. Maja 2006 je zdravnik Erik Brecelj s pismom opozoril na nevzdržne razmere na onkološkem inštitutu, primer nakupa operacijskih miz pa je začela preučevati še protikorupcijska komisija. Ko je državna revizijska komisija ugotovila, da je bila tudi ponudba od Sanolaborja nepravilna, je Medicoengineering ponudil donacijo, ki pa se je izkazala kot potegavščina. Junija 2006 je razpisna komisija začela pogajanja s ponudniki o nakupu miz in ugotovila, da je najugodnejši ponudnik Soča Oprema. To so mize, ki se zdaj kvarijo, Minister Bručan razlaga, da samo v Sloveniji.

Januarja letos je ministrstvo za zdravje izbrali najugodnejšega ponudnika za opremo novega kirurškega bloka na onkološkem inštitutu. “Gre za prvi javni razpis v zdravstvu, po katerem bodo opremo kupili na finančni lizing za obdobje sedmih let, in sicer za 6,6 milijona evrov. Gradnja objektov je končana, vrednost investicije pa bo z nakupom opreme presegla 89,7 milijonov evrov, kar pomeni, da se bo zaradi prvotno nepredvidenih nakupov samo po letu 2003 povečala za kar 64 odstotkov. Druga faza gradnje, ki obsega izgradnjo stavbe z dodatnimi bolnišničnimi oddelki na mestu, kjer še vedno stoji stavba stare travmatološke klinike, katero je treba prej porušiti, je načrtovana v letih 2009 in 2011,” je poročala javna RTV.

Po sklepu ministrstva za zdravje bo za dobavo in montažo opreme za objekta D in E onkološkega inštituta zadolžen BA-CA Leasing. Bank Austria Creditanstalt Leasing, za katerim se skriva Gorenje GTI, bo dobavil splošno in pisarniško opremo, serijsko splošno in medicinsko opremo in specialno opremo. Na javni razpis so se prijavili tudi celjsko podjetje Mollier, ki je svojo ponudbo oddalo prek Hypo Leasinga, SKB Leasing in Lesnina MG oprema. Te ponudbe je ministrstvo za zdravje zavrnilo, ker naj bi ponudniki ponudili tehnično neustrezno opremo oziroma hladilnike.

Marca letos se je na onkološkem inštitutu razširila legionela. Devet društev za boj proti raku je predsedniku vlade Janezu Janši, ministru za zdravje Andreju Bručanu in generalnemu direktorju onkološkega inštituta poslalo pismo z zahtevo po ustanovitvi krizne skupine, “ki bo takoj začela odpravljati napake, uredila novo stavbo in poskrbela za čim hitrejši nakup opreme inštituta”. Napisali so še, da nasprotujejo selitvi bolnikov v nove prostore, dokler ne bo poskrbljeno za popolno zatrtje legionele, in zahtevajo pregledno in javnosti dostopno analizo stroškov gradnje objekta”.

Državna revizijska komisija je konec marca potrdila odločitev ministrstva o izbiri Bank Austria Creditanstalt za dobavo opreme za onkološki inštitut prek lizinga. Minister Bručan je ob podpisu pogodbe obljubil preselitev onkološkega inštituta do konca julija letos. Maja je nato imenoval delovno skupino, ki bo spremljala reševanje odprtih vprašanj na področju onkologije. Družba Loka Inženiring pa je opravilo supernadzor o zamudah pri gradnji inštituta.

Mimogrede, podjetje SCT gradi tudi pediatrično kliniko. Pogodbo z vlado so podpisali 10. avgusta 2004. SCT je na svoji spletni strani objavil:

V prostorih ministrtsva za zdravje je bila 10. avgusta 2004 podpisana pogodba za gradnjo nove ljubljanske pediatrične klinike. V imenu investitorja je pogodbo podpisal minister za zdravje Dušan Keber, v imenu uporabnika generalni direktor kliničnega centra Franc Hočevar in v imenu izvajalca del predsednik uprave SCT Ivan Zidar. Pripravljalna dela za gradnjo nove klinike so se pričela takoj naslednjega dne, 11. avgusta 2004. SCT bo v okviru pogodbe izvedel vsa gradbeno-obrtniška dela pri gradnji nove pediatrične klinike, zadolžen pa je tudi za projektiranje inštalacij. Vrednost omenjenih del znaša 5,507.813.912,00 SIT. Rok za dokončanje omenjenih del je 28 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, tako da bo nova klinika zgrajena predvidoma do 15. decembra 2006.

Lani decembra so na ministrstvu za zdravje ugotovili, da načrtovana skupna vrednost investicije znaša 20,4 milijarde tolarjev. Investicijska vrednost presega prvotno načrtovano za več kot polovico, zlasti na račun izjemno zahtevne izvedbe najmodernejših strojnih in električnih inštalacij.

Objavljeno pod slovenija | | |