Veselite se, prihaja sproščena šola
milan, petek, 15. junij 2007Ni mi jasno, kako da je ministrstvo za šolstvo šele pod ministrovanjem gospoda Milana Zvera spoznalo, da je splošni učni uspeh popolna bedarija. Mi, ki smo bili v najboljšem primeru prav dobri, smo to zgodbo o neenakopravnosti učencev poznali že takrat, ko smo z zavistjo opazovali sošolke z odličnim uspehom. In se prepričevali, kakšni frajerji smo, ker nismo piflarji. Na srečo še nismo vedeli, da smo s tem zdrsnili med ljudi z izrazito nizko samopodobo. Ta sijajni izraz namreč še ni bil v modi.
Smo pa že tedaj imeli vsi nadvse izvrstno državljansko vzgojo. Začela se je že v prvem razredu, ko je učiteljica ob prihodu v razred zavpila: Za domovino! Mi pa smo ji potem stoje zavpili, da samo: S Titom naprej! Ko smo nekoliko odrasli, so nam dovolili še spoznavanje socializma s temelji marksizma.
Tito je umrl, socializem je šel v franže kar skupaj s temelji marksizma, Jugoslavija je razpadla, Slovenija pa vstopila v EU in Nato. Zato ni čudno, da je večina sprememb, ki jih prinaša bolj sproščena šola - evropskih. Saj je minister lepo povedal: Na Norveškem je šel mimo enega vrtca, pa so imeli tam izobešeno zastavo. Glej ga, kako tu vzgajajo domoljubni duh pri mladini, si je rekel minister. In velel na naše šole obesiti zastavo. Pa še to ne v naslednjem šolskem letu, temveč šele 2008/09. Ja, sproščenost ne pride nikoli sama od sebe, pa še precej potrpljenja zahteva.
Kdo bi vedel, zakaj ravnateljem ni všeč, da bodo poslej učenci sproščene šole govorili vsaj dva tuja jezika, ko bodo brez splošnega učnega uspeha zapustili devetletko? Tarnajo, da nimajo dovolj učiteljev, pa da so tuji jeziki težki za učenje … Razumem bivšega ministra Gabra, da nasprotuje sproščeni šoli, ker si je sam ni upal vpeljati, pa je zdaj ljubosumen na naslednika, ki bo slovensko šolo naredil evropsko. Ampak ravnatelji in učitelji, ti bi pa res morali potegniti z ministrom. Saj je lepo povedal: majhne države otroke v šolah učijo po tri ali celo štiri jezike. To je povsem evropsko. Še sreča, da je Italija dovolj velika država, da smejo tam govoriti v glavnem le italijansko.
Ni kaj, sproščena šola bo Slovenijo izstrelila v orbito znanja. Le počakajte, Finci in ostali znalci, boste videli, kdo bo prvi na lestvicah znanja.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Zver samo pridno zabija žeblje v Gabrovo krsto slovenskega šolstva. Skupaj sta najlepši par.
Otroci slovenskih volivcev bodo vsi različni, vs9enakopravni, eni pač malo bolj €nakopravni, drugi pač malo manj €nakopravni.
“da bodo poslej učenci sproščene šole govorili vsaj dva tuja jezika”
Minister Zver gotovo ve, kaj govori in kaj predlaga. Učencem hoče prihraniti, da bi se morali tako kot on kot odrasli tujih jezikov učiti v alfa stanju.
Zver nima nič skupnega z Gabrom, razen tega, da je od njega nasledil šolski peskovnik, v katerem se igra. A je najprej porušil peščene gradove, da bi jih lahko znova postavil.Zver se pridno trudi “napraviti našo šolo spet evropsko”,ker včasih smo tudi mi imeli zastavice na oknih in smo prepevale domoljubne pesmi, nekako v tistih časih, ko sva jaz in on hodila v šolo. Potem se je marsikaj zgodilo, o tem piše Milan zgoraj in vmes je šolo obiskovala in končala (vsaj osnovno) tudi njegova hčerka, pa je gospod minister ugotovil, da šola več ne vzgaja in marsikaj ni v redu, da so eksterci odveč, ker se “slabi” učenci ne morejo na željo svojih staršev vpisovati na “dobre” šole itd itd
Zdaj bo nekaj ukinil in nekaj dodal in osrečil tiste, ki si v šolstvu želijo sprememb. Učiteljev pa tako ali tako nihče nič ne vpraša. Če bi jih, bi najbrž izvedel, da si predvsem NE želijo vsakoletnih sprememb, ker zmanjka časa za evalvacijo, ki edina pokaže ali je nekaj dobro ali ne. Šele tedaj bi bilo smiselno uvajati spremembe. Postopno, premišljeno. S podporo stroke in praktičnimi izkušnjami tistih, ki učni proces izvajajo.
Ampak najbrž je očarljivo igrati se v šolskem peskovniku, kjer idej nikoli ne zmanjka!
Na o.š. Franceta Bevka v Ljubljani so za nas starše organizirali roditeljski sestanek, na katerem so nas ribali in nas prepričevali, naj naš otrok nikar ne izbere nemščine za izbirni predmet, ker naj bi ga dodatna šolska ura na teden preveč obremenjevala, oziroma, da imajo naši ubogi otroci tako ali tako še čas, ker lahko drugi tuji jezik izberejo v prvem letniku srednje šole.
Meni se je to sestankovanje zdelo neumno in skregano z vsako zdravo pametjo, ker skoraj vsak razpis za delovno mesto, že zahteva znanje vsaj dveh tujih jezikov.
Vi ste mi dali vpogled v to, kaj in zakaj se je na roditeljskem sestanku dogajalo. Starši smo bili preprosto poligon za politično predrkavanje med očitno levimi ravnatelji oz. levim prosvetnim establishmentom in politiko ministrstva za šolstvo.
Vsaj glede politike zgodnjega učenja drugega tujega jezika dam prav ministru Zveru.
Zanimibvo pa je tudi razodetje kako gnil je naš šolski sistem, ki naj bi bil zato, ker je javen, tudi ideološko-politično nevtralen. Če so se ravnatelji spustili na tak nizkoten nivo političnega prepucavanja, v tako pomembni in za življenje potrebni zadevi, kot je znanje tujih jezikov, so s tem v bistvu razkrili, kako ideološko nenevtralni in kako globoko zanikajo osnovna pravila in poslanstva šole.
Vprašanje ne-znanja tujih jezikov ni povezano z nobeno ideologijo.
Tina,
zelo pohvalno, da nabiraš borovnice. Imajo velik polifenolov in malo kalorij.
Državljanska vzgoja je predmet pri katerem se poučuje temelje družbene ureditve. Socialistična družba poučuje prvine socialistične družbe, diktatorsko vladana družba skozi šolski sistem gradi kult osebnosti, demokratične družbe pa poučujejo o temeljih demokratične ureditve.
Vloga vojske, policije, sodstva, parlamenta, splošnih, neposredinih in tajnih volitev, funkcija človekovih pravic, pravice do peticije, ločenosti cerkve in države, osnovne prvine pravnega sistema, republiške ureditve, mednarodnih integracij, strpnosti, načela prostega trga, načela odprte družbe …
Indoktrinacija učencev s prvinami demokratične ureditve ne bo nikomur škodila. Še več poznavanje teh prvin sodi med prvine sodobne funkcionalne pismenosti.
Splošno in pravilno razumevanje prvin družbene ureditve, demokracije pa sploh, je nujni pogoj za zagotavljanje družbene stabilnosti in odpornosti pred različnimi populizmi in totalitarizmi.
Jeseni 2008 pri nas prva zasebna katoliška osnovna šola
http://novice.siol.net/default.....&pgn=1
Zver zavrača trditve podpisnikov poziva poslancem
http://novice.siol.net/default.....&pgn=1
Državni zbor je v torek odločil, da so predlagane spremembe dveh krovnih šolskih zakonov primerne za nadaljnjo obravnavo.
http://24ur.com/naslovnica/nov.....101575.php
Joze Zupancic, nekdanji ravnatelj Celjske gimnazije za Dnevnik:
Dvanajst ministrov ste izkusili na svoji ravnateljski koži. Katerega imate v najboljšem in katerega v najslabšem spominu?
Uh, zdajle me provocirate - ker veste, da si razen mene ne bi nihče upal odgovoriti na to vprašanje. Ampak o tem sem tudi sam premišljeval. Po temeljitem razmisleku bi vam odgovoril takole: najboljši minister je bil Franci Pivec, ki je bil tudi dijak naše šole. Zelo tiho in učinkovito je ukinil usmerjeno izobraževanje, vpeljal gimnazijo in prenovil celo vrsto programov. In kdo je bil najslabši? Z veliko mero cinizma bi rekel, da Slavko Gaber, ki je sicer tudi Celjan, a ni hodil na mojo šolo. (smeh) Zelo hitro je postal prevzeten politik. Na zunaj sicer deluje prijazno in ljubeznivo, toda kot minister je bil trmast in trdoglav. Kar si je zamislil, so morali strokovnjaki potrditi.
Kaj konkretno mu zamerite?
Predvsem to, da je šolo naravnal tako storilnostno.
Rekli ste, da se prevečkrat zgodi, da novi minister ukine tudi dobre rešitve. Nekateri menijo, da je minister Zver ravnal natanko tako, ko je delno ukinil, delno pa omilil eksterce, odločitev o nivojskem pouku prepustil šolam, izbirnost pa z dvema obveznima tujima jezikoma v višjih razredih okrnil. Vaše mnenje?
Glede ekstercev se strinjam z njim, saj bi eksterci počasi pripeljali do bolj in manj pomembnih predmetov in s tem do bolj in manj pomembnih učiteljev. Poleg tega onemogočajo resnično avtonomijo učiteljev. Učitelj je zares avtonomen, če si sam izbere, koliko poudarka bo dal kakšni snovi. Spomnim se, da sem nekoč imel učiteljico, ki se je nekaj mesecev posvečala samo Prešernu, ker ji je pač ležal. Če bi ji eksterci viseli za vratom, si kaj takega seveda ne bi mogla privoščiti. Nivojski pouk pa se mi zdi sporen zato, ker stigmatizira otroke. Glede dveh tujih jezikov menim, da bi bilo bolje, če bi dovolili, da si jih izberejo le tisti otroci, ki jih zmorejo. Ideja, da bi v nižjih razredih tuji jezik poučevali kar razredni učitelji, pa se mi zdi povsem nedomišljena. Nekdo je tu pozabil na strokovnost.
Kaj menite o predlogu, po katerem bo - če bosta predlagani šolski noveli sprejeti - ukinjen splošni učni uspeh?
To je pa neumnost. Učence in dijake je prizadevanje za boljši učni uspeh na koncu leta vedno motiviralo, da so se bolj potrudili. Še večja in še bolj škodljiva oslarija pa je uvedba možnosti, da lahko dijaki - če šola tako odloči - napredujejo v višji letnik celo z več nms-ji (nms: ni dosegel minimalnih standardov, op.a.). K temu dodajmo, da je minister Vizjak sprejel predpis, da je mogoče opravljati obrt brez poklicne šole. To pomeni, da nam bodo avte popravljali mehaniki z osnovno šolo in nas stregli natakarji brez poklicne izobrazbe. Lahko pa se bomo seveda v tujini hvalili, kako smo zmanjšali osip v srednjih šolah.
Podpirate idejo o združevanju šol v centre? S tem naj bi racionalizirali poslovanje šol in ga tako pocenili.
Nič novega si niso izmislili - v 80. letih smo poznali združene občinske (osnovne) šole. Prepričan pa sem, da se bo spet pokazalo, da takšni centri ne funkcionirajo v skladu s pričakovanji. Le še več birokracije bomo dobili in več možnosti za korupcijo. In kakšna avtoriteta bo sploh ravnatelj, če bo pomembne odločitve sprejemal nekakšen direktor ali pa svet šol?!