Zdravstvo ne potrebuje več denarja, ampak preglednost
darja, sreda, 13. junij 2007Dodatnih deset milijonov evrov bo iz dobička Zavoda za zdravstveno zavarovanje bo ministrstvo za zdravje namenilo za skrajšanje čakalnih dob, je napovedal minister. Čakalne dobe so se po njegovih besedah že skrajšale, problem so menda le še vrste za otropedske preglede in v mestih za obisk pri specialistu, ki bolnika napoti na nadaljnje zdravljenje, zaradi tega na ministrstvu bolnikom priporočajo, naj vzamejo v roke telefonski imenik in si poiščejo v manjših krajih specialista, ki ima najkrajšo vrsto.
Z dodatnim denarjem bodo nekaj vrst verjetno skrajšali, glavnega problema pa ne bodo odpravili. Dokler ne bodo natančno preverili, koliko denarja prejema posamezna zdravstvena ustanova, koliko osebja zaposluje, kaj to osebje naredi za denar, ki ga dobi, koliko pregledov in posegov opravi, denarja za zdravstvo ne bo dovolj. Dokler bo zdravstvena blagajna črna škatla, v katero se bo natekal denar, nihče pa ne bo preverjal, kako je ta denar porabljen, ne bo reda in bo denar izginjal.
V organizaciji Sitra na podlagi dobrih izkušenj na Finskem ugotavljajo, da denarja za zdravstvo ni premalo in povečevanje zneska zanj ni rešitev, rešitev je samo preglednost in povečanje učinkovitosti. To so na Finskem tudi poskusili, zdaj skušajo te ugotovitve posredovati naprej in pomagati državam članicam, da bi na tak način uredile svoje zdravstvene sisteme in zagotovile bolnikom boljše in učinkovitejše storitve in dostopnost do njih.
Hanu Hanhijärvi, direktor zdravstvenega sektorja v Sitri, razlaga, da za povečanje učinkovitosti in zagotovitev preglednosti sistema ni potrebna privatizacija. Potreben je samo drugačen pristop. Če zdravstvena ustanova zagotovi preglednost, zdravnik ne more dopoldne v javnem sistemu bolnike samo prenaročati na popoldne, kjer v istih prostorih z isto opremo dela kot zasebnik. Znano je, koliko stane posamezno zdravilo, posamezen poseg, zaradi tega ne more tisto, kar mu pripada v javnem sistemu, uporabljati popoldne kot zasebnik in bolnikom to posebej zaračunavati.
Prav tako morajo aparati za preglede delovati brezhibno in v tem primeru se ne more zgoditi, kar se dogaja pri nas, da so kakšni v kleteh, ker jih ne morejo uporabiti, kakšni pa ne delajo pravilno, zato rezultati pregleda po večmesečnem čakanju niso uporabni. Če je zagotovljena preglednost, mora zdravstvena ustanova vsako porabo denarja utemeljiti in predložiti rezultat. V Sitri vabijo k sodelovanju za izboljšanje zdravstvenega sistema vse države članice, samo interes morajo pokazati.
Če bi se slovensko ministrstvo za zdravje in zdravstveni zavod odločila za temeljito prevetritev in vzpostavitev preglednega sistema, bi gotovo nastal vihar, doživela bi hud upor tistih, ki izkoriščajo sedanji nepregledni sistem. Zelo hvaležni pa bi jima bili bolniki, ki morajo čakati mesec ali celo več samo za to, da jih vpišejo na čakalno listo, potem pa še po nekaj mesecev, da pridejo na vrsto za pregled. Ministru ne bi bilo treba govoriti, kako so se vrste skrajšale, ker bi bolniki to sami opazili.
Objavljeno pod zdravje in okolje, slovenija | 
| 
|
Naj v zdravstvu uredijo en problem, ki me zadnje mesece zelo muči. To so čakalne vrste v ambulantah (predvsem specialističnih), ko si sicer naročen za določen dan in uro, ne glede na to kdaj prideš pa čakaš nekaj ur. Ta problem, ki je zelo moteč ne zahteva nobenih dodatnih sredstev, samo nekaj organizacije. Tako naročanje (da prideš na vrsto takrat ko si naročen ali do 15 minut kasneje) deluje v diabetološki ambulanti zdravstvenega doma Moste. Pravijo da je deloval še v eni ambulanti tega ZD dokler se ni zamenjala sestra. Morda deluje še kje.
Problem, ki ga je omenil Janez očitno ni vezan samo na posamezne zdravstvene domove, pač pa tudi na velecenjeni klinični center. Mojemu očetu se je že dvakrat zgodilo, da so mu po nekajurnem čakanju v čakalnici (tešč, utrujen) operacijo prestavili, ker ga baje ni bilo na listi. Pri drugi operaciji smo kasneje ugotovili, da je imel rezervirano bolniško posteljo, ne pa operacijske dvorane!?! Prejšnji teden so mu prestavili pričetek kemoterapije… Organizacija v večini javnih zdravstvenih ustanov je očitno zelo slaba. Moj oče se šali, da bi KC lahko ogromno prihranil pri klimatizaciji že samo s tem, če bi se vsi zaposleni (nekaj 1000) nekaj minut sprehajali po stavbi in tako ustvarjali prepih…
Osebno bi najprej začel pri izdajanju računov pacientom! A se je kdo kdaj vprašal koliko dejansko stane naš obisk pri zdravniku, zobozdravniku ali kjerkoli v našem zdravstvu? Osebno še nisem nikoli dobi niti informacije (kaj šele račun, pa čeprav plačan od zavarovalnice) koliko je stal pregled ali poseg. Če sem malo zloben bi lahko sklepal, da je recimo zobozdravnik popravil le en zob, zavarovalnici pa vse skupaj prikazal kot popravilo dveh zob ter uporaba ne vem kakšnih zdravil…Kako ima zavarovalnica možnost to preveriti? Zavarovalnice ne bi smela plačati računa, ki ni podpisan s strani stranke (kot pri plačilu s kreditno kartico, če ni podpisa na slipu je račun neveljaven).
Je že kdo opazil, da zdravniki dajejo ponekod tudi zdravila kar na roko (mimo lekarne in uradnega recepta)? Dejansko so postali preiskuševalci zdravil multinacionalk, ko pa se kaj zalomi (kot pri naši sosedi), pa zdravnih zanika kakršno koli povezanost z danimi zdravili. Kao, da jih prvič vidi…In mi moramo to plačevat?!
@ Janez in Robi,
bi bilo zanimivo izračunati, koliko delovnih ur gre tako v nič in koliko več bolnikov bi lahko pregledali in zdravili, če bi uredili organizacijo dela v zdravstvu. Gotovo se bo našel kdo in rekel, da zdravstveni dom ali bolnišnica ni tekoči trak, mene pa zan ima, zakaj pa v nekaterih zdravstvenih domovih in bolnišnicah lahko naročajo na uro, predvsem pa je to praksa pri zasebnikih. Očitno je izveljivo, samo volja je potrebna ali pa pritisk.