Avtocestni predor pod Šentviškim hribom bo menda stal okrog 104 milijone evrov, to pomeni, da bo državna avtocestna družba Dars podjetjema SCT in Primorje plačala dvakrat več od cene, s katero sta zmagali na razpisu, poroča Dnevnik. Razlog za podražitev so spet dodatna nepredvidljiva dela.

Predor Šentvid ni prvi predor na slovenskih avtocestah, avtoceste v Sloveniji gradimo že od leta 1995, pa državna družba Dars še zmeraj ne zna oceniti, kolikšna je realna cena in domačim gradbenim podjetjem onemogočiti ponudb s prenizkimi cenami. S takšnimi cenami na razpisu namreč najprej izločijo tekmece, potem pa jih z “nepredvidljivimi dodatnimi deli” napihnejo v rekordne vrednosti. Državna družba Dars z z davkoplačevalskim denarjem in posojili, ki jih najema z garancijo davkoplačevalcev, to vse ves čas mirno plačuje.

Janez Božič zdaj kot prometni minister, do jeseni leta 2004 pa kot predsednik uprave Darsa, skupaj z drugimi politiki ne glede na stranko kot lajna ponavlja, da v Sloveniji gradimo avtoceste ceneje kot drugod v Evropi. Razlaga, da ima Dars stroge in izjemno omejevalne pogoje pri izbiri izvajalcev in plačevanju računov. Zakaj pa se potem pusti pri vsakem razpisu posebej naplahtati in zakaj objavlja razpise po drobcih, zakaj ne objavlja raje večjih razpisov, pri katerih lahko uveljavlja količinske popuste? Če bi objavljal večje razpise za celotne odseke, se SCT in Primorje ne bi mogla prijaviti prav na vsak razpis, prisiljena bi bila spustiti v državo konkurenco, ki bi prinesla nižje cene.

Tudi v tujini gradijo predore, zaradi tega ni težko pridobiti podatkov, kako se izogniti napihovanju cen “z nepredvidljivimi dodatnimi deli”. A je SCT in Primorju kdo rekel, naj se proti tovrstnim dodatnim stroškom zavarujeta? Če bosta imela trdne dokaze, da stroškov res nista mogla vnaprej predvideti, bi jima zavarovalnice gotovo izplačale zahtevano zavarovalnino. Če ne bi želela tvegati, bi pač posel dobil kdo drug, brez skrbi, dela ne bi ostala neoddana, tujci so odnehali šele, ko so ugotovili, da proti domačima favoritoma nimajo možnosti.

Če k tem prenapihnjenim stroškom dodamo še urejanje lokalnih cest, nadvoze in podvoze do tako rekoč vsake njive, urejanje kanalizacije in vodovodov, šol in ne vem še česa vse, kar je baje bilo poškodovano v naseljih, skozi katere gredo avtoceste, ni čudno, da avtocestni križ po 12 letih še zmeraj ni končan in da bo stal 6 milijard evrov.

Program, ki so ga napisali leta 1994, v katerem je bilo predvideno, da bo celoten križ dograjen v štirih letih za 2 milijardi dolarjev, je bil res nerealen. Njegov popravek, v katerem so podvojili znesek in mu dodali kup navezovalnih cest, bi bil realen, če bi Dars deloval kot podjetje ne kot državna administracija, če bi dosledno vztrajal pri konkurenci, realnih cenah in realnih zmožnostih za izvedbo programa. Ker pa ves čas deluje po političnih direktivah, ima dvorne domače izvajalce (glavna sta SCT in Primorje, ki se na podlagi dogovora izmenjujeta kot vodilni partner in podizvajalec), je bilo treba leta 2004 sprejeti še tretjo različico avtocestnega programa po ceni 6 milijard evrov. Zaradi tega neuradno Dars velja za največjo slovensko pralnico denarja.

Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik v 12 letih prav tako še ni opazil, da dela pri gradnji avtocest dobivajo vedno ena in ista podjetja, da je vsak nov tekmec, ki se odloči prijaviti na razpis, izločen “zaradi pomanjkljive dokumentacije” in podobnih razlogov. Državna revizijska komisija in računsko sodišče sta se včasih razburjala, vendar so ju že pred leti utišali, zaradi tega tudi zanju Darsovo ravnanje ni sporno in njuni revizorji ne ugotovijo negospodarne porabe davkoplačevalskega denarja.

Pomurci nameravajo v tem tednu zaradi vedno bolj nevzdržnega prometa zapreti dvopasovnico, ki jo na mesec prevozi 5000 tovornjakov. Če bi oblast oziroma politika že takoj leta 1995 poskrbela za učinkovito in konkurenčno gradnjo avtocest, bi vsi ti tovornjaki že tri leta vozili po avtocesti in plačevali cestnino, ki jo Dars krvavo potrebuje za vračilo posojil. Pa še dvopasovnice ne bi uničevali, kajti en tovornjak cesto uniči enako kot 40 tisoč osebnih vozil.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |