Davka na dodano vrednost pa le ne bo treba povišati
vojko, torek, 12. junij 2007Slovenska podjetja ne morejo najti dovolj zidarjev, strojnih tehnikov, ključavničarjev, tesarjev, kuharjev, varilcev, inženirjev strojništva, natakarjev, mizarjev, oblikovalcev kovin … Med prvimi desetimi najbolj deficitarnimi profili je torej le en z najvišjo izobrazbeno stopnjo, njegovo pomanjkanje pa krepko občuti pomemben del izvozno usmerjene predelovalne industrije.
Na drugi strani gradbeništvo in nepremičninski sektor za letos po podatkih ankete državnega zavoda za zaposlovanje napovedujeta najvišjo rast zaposlovanja, gradbeništvo pa je med tistimi dejavnostmi, ki zaradi konec aprila preseženih celoletnih kvot za novo zaposlovanje tujcev začasno ne dobi novih dovoljenj.
Slabi dve tretjini ‘novih’ delovnih mest v Sloveniji bosta letos po omenjeni anketi namenjeni iskalcem zaposlitve z največ IV. stopnjo izobrazbe (poklicno srednjo šolo), v okviru tega pa tretjina tistim z najnižjima izobrazbenima stopnjama. Približno toliko delovnih mest - petina vseh - čaka tudi na iskalce zaposlitve z najvišjo izobrazbo. Struktura se ob tem verjetno ne bo bistveno spremenila; napovedane potrebe resda kažejo na rahlo rast deleža visokoizobraženih, hkrati pa izkušnje kažejo, da so najbolj podcenjene v tovrstnih anketah prav potrebe po ne- in polkvalificirani delovni sili.
Skupaj so delodajalci v omenjeni anketi napovedali, da bodo letos zaposlili 31.182 delavcev, od tega približno polovico kot ‘zamenjavo’. Rast zaposlenosti (pri delodajalcih, ki so sodelovali v anketi) bi bila po izračunih zavoda v tem primeru 2,6-odstotna; vladni urad za makroekonomske analize je v začetku aprila v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj napovedal 0,9-odstotno, ob 4,7-odstotni gospodarski rasti.
Franček Drenovec, ekonomist Banke Slovenije, je v zadnjem Objektivu v zvezi s tem zapisal.
Če pogledamo ankete, vidimo, da povprašuje slovensko gospodarstvo predvsem po (a) kvalificiranih zidarjih, (b) natakarjih, (c) polkvalificiranih zidarjih, (d) nekvalificiranih zidarjih. Morda še niste opazili, ampak slovenska ekonomija se je začela v zadnjih letih radikalno spreminjati. Doslej nosilni razvojni sektor, tehnološko napredna izvozna industrija, se počasi seli v tujino. Ta sektor je v tranziciji, žal, izgubil. /…/ Še bolj so izgubili v tranziciji osrednji veliki, kompleksni in visokotehnološki sistemi v izobraževanju, zdravstvu in drugih delih državnega sektorja, ki bistveno dopolnjujejo in zaokrožujejo produktivno in socialno učinkovitost vsake družbe. /…/ Skladno z novo “razvojno strategijo” je v Sloveniji novega investiranja trendno vse manj v podjetniško opremo in vse več v infrastrukturna in druga gradbena dela, pretežno v režiji politikov in političnih strank na ravni države in občin.
Gradimo ceste, gradili bomo še proge in marsikaj drugega, za kar bo mogoče dobiti (tuja) posojila. Nevarnost, da bi bilo treba povišati DDV, bo zato manjša (kolikor bližje bodo volitve). A to, da letošnja napoved zaposlovanja ni bistveno drugačna od lanske, nemara še bolj kot prociklična politika javnih izdatkov opozarja, da bo domnevni slovenski tiger suhe krave dočakal s široko zaprtimi očmi.
Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | 
| 
|
Ravno včeraj je evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik predstavil poročilo o vlaganjih v znanost in raziskave. V njem so sicer podatki do vključno leta 2005, pa vendarle je skrb zbujajoče, da je Slovenija nazadovala med države, ki zaostajajo. V tej skupini so še Grčija, Poljska, Bolgarija, Slovaška in Malta. Vse do zdaj je bila Slovenija med članicami, ki napredujejo. Potočnik je sicer pojasnil, da so podatki, ki jih ima slovenski statistični urad, ugodnejši od tistih, ki jih ima evropski statistični urad. Po predhodnih podatkih slovenskega urada je Slovenija leta 2005 vložila v znanost in raziskave 1,5 odstotka BDP, po Evrostatovih podatkih pa 1,2 odstotka BDP. Povprečje EU je zdaj približno 1,7 odstotka. Slovenija je leta 2004 že dosegla vlaganja v znanost in raziskave v višini 1,64 odstotka BDP, kar pomeni, da stagnira, četudi se bo izkazalo, da je pravilen podatek, ki ga ima slovenska statistika.
Univerzitetna reforma in večje povezovanje z gospodarstvom so šibka točka vseh vlad. Sedanja, z degradicijo in z reformami že utečenega v bistvu še slabša položaj. Finančni položaj akademskih inštitucij se poslabšuje, kot da bi bili v gospodarski krizi in ne glede nato, da splošna kakovost, spet ni tako slaba. Očitno je večina politikov faliranih študentov, ali slabih profesorjev, ter nima nobenega posluha za javno skromno prodane pobude za spremembe.
Spektakularno ! Glede na potrebe gospodarstva predlagam, da mladi raziskovalci v okviru usposabljanja obvezno opravijo tudi tečaj za viličariste.
Absorpcijska sposobnost gospodarstva za nova znanja, posledično pa tudi izkoriščanje potenciala visokoizobraženih kadrov je pri nas tako slaba, da v izobraževalnem sistemu zahteva takojšnje ukrepe, in sicer:
- ukinitev programskega financiranja raziskovalne dejavnosti,
- evalvacijo projektov (z obveznim vključevanjem SME-jev) na vsaj takšni ravni, kot je evalvacija v okvirnih programih eu,
- habilitacijski kriteriji naj vključujejo tudi sodelovanje z gospodarstvom,
- študijski programi naj se uskladijo s potrebami gospodarstva.