Podjetja iz zahodnih držav za svoje investicije iščejo nove trge. Lani so jih našla na evropskem delu nekdanje Sovjetske zveze in območju nekdanje Jugoslavije, zaradi tega se je regionalna porazdelitev neposrednih tujih investicij v primerjavi s preteklimi leti precej spremenila, v svoji študiji ugotavljajo izvedenci dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske študije (WIIW).

Premik neposrednih tujih vlaganj proti vzhodu in jugovzhodu je posledica novih možnosti za vlaganja, ne pa zmanjšanja interesa zahodnih podjetij za vlaganja v osem držav iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so leta 2004 postale članice EU. Pritok neposrednih tujih investicij v te države je bil lani le za malenkost manjši kot leta 2005, ker je padec v enih državah nadomestila rast v drugih, pojasnjujejo na WIIW.

Zmanjšanje na Češkem, Madžarskem in Estoniji je bilo pričakovano, ker je bil vrh leta 2005 predvsem posledica velike privatizacije podjetij v teh državah. Istočasno pa so Litva, Latvija in Poljska lani zabeležile rekorden pritok neposrednih tujih investcij, tudi na Slovaškem je bil njihov pritok nadpovprečno visok.

Izvozno usmerjene neposredne tuje investicije pozitivno vplivajo na zunanje trgovinsko bilanco držav, v katere tuja podjetja vlagajo. Češka, Madžarska in Slovaška imajo na račun teh investicij od leta 2000 pri trgovanju z EU presežek, Poljska pa presežek beleži v zadnjem času, razlagajo analitiki WIIW. Neposredne tuje investicije, zaradi katerih imajo države zunanjetrgovinski presežek, po njihovi razlagi lahko na splošno označimo kot selitev proizvodnje. Podjetja iz zahodnih držav, ki iščejo prostor za razširitev svoje proizvodnje, ga večinoma poiščejo v novih članicah EU. O selitvi storitev pa podjetja veliko govorijo, statistika tega ne potrjuje.

Države na Zahodnem Balkanu so imele lani dvakrat več neposrednih tujih investicij kot leta 2005, so ugotovili analitiki WIIW. Tuja podjetja so se odločila v večji meri vlagati v te države zaradi gospodarske rasti in napredka pri reformah in preobrazbi. Na Hrvaškem, v Črni Gori in Srbiji so se neposredna tuja vlaganja povečala predvsem na račun velikih privatizacijskih projektov, ker Albanija in Bosna in Hercegovina takšnih projetkov nista imeli, je bilo tam vlaganj manj. Črna Gora, Estonija in Hrvaška so imele lani največ neposrednih tujih investicij na prebivalca.

V letošnjem letu izvedenci WIIW pričakujejo nadaljnjo rast neposrednih tujih investicij. Med novimi članicami EU bo za tuje vlagatelje še naprej najbolj zanimiva Poljska, Romunija in Bolgarija bosta zabeležili manjšo rast kot lani. Proizvodnjo bodo zahodna podjetja tudi letos selila prevsem na Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško, pa tudi Romunijo. Selitev proizvodnje v druge nove članice EU pa bo odvisna predvsem od razvoja njihovih lokalnih trgov.

Slovenija je edina nova članica EU, ki je v zadnjih dveh letih neto izvoznica investicij, njena podjetja več vlagajo v tujini kot tuja v Sloveniji. So pa tudi druge države iz Srednje in Vzhodne Evrope, Zahodnega Balkana in nekdanje Sovjetske zveze lani občutno povečale vlaganja svojih podjetij v tujini. Njihove investicije so bile vredne 24 milijard evrov, kar je 41 odstotkov več kot leta 2005. Večino tega kapitala so investirala podjetja iz petih srednjeevropskih držav, ki so leta 2004 postale članice EU, Estonije in Rusije. Medtem ko so bile neposredne tuje invsticije podjetij iz petih novih članic EU leta 2002 vredne le 4 odstotke vrednosti vlaganj tujih podjetij pri njih, se je ta delež leta 2004 povečal na 13, lani pa na 32 odstotkov.

V celotni regiji so največje tuje investitorice Nizozemska, Nemčija in Avstrija, s tem, da so podjetja iz Avstrije največji investitorji v Jugovzhodni Evropi. Avstrijci tam največ vlagajo v banke, trgovine na drobno in gradbeništvo.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |