Tudi ’sprostitvena revolucija’ žre svoje otroke
vojko, petek, 8. junij 2007Videti je, da Jože Zagožen vladi ne namerava narediti veselja s prostovoljnim umikom iz uprave Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Prvič je Zagožen svileno vrvico dobil že februarja letos, a jo je - kot nekaj naslednjih znamenj - spregledal. Včeraj mu je vlada zato z Damijanom Koletnikom kot vršilcem dolžnosti člana uprave HSE dodelila osebnega ‘angela varuha’. Hlastnost, s katero je vlada pri tem preskočila celo nadzorni svet, kaže, da je za doktorja poslovnih sistemov v samoupravnem socializmu ura pet čez dvanajsto.
Zagožen na eni in Koletnik na drugi strani poosebljata malodane ‘revolucionarno minljivost’ zvestih kadrov in posledično nujo po novih ljudi, zaradi nagle promocije in nepreverjenih sposobnosti praviloma v celoti odvisnih od političnih ‘mecenov’. Kakor je nad Zagožnom sonce dobrotljivosti zahajalo, tako je nad Koletnikom vzhajalo. Prvi je zadnje mesece izgubljal položaj za položajem in predvsem zaradi poslov zunaj ‘trdega jedra’ dejavnosti HSE - prodaje delnic NLB in nakupa Soških elektrarn - poslušal javne kritike gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Drugi je iz Pošte Slovenije v približno istem času bliskovito zavzel upravo Dravskih elektrarn, nadzorni svet Telekoma in celo upravni odbor NK Maribor.
Javne kritike Zagožna so kajpak zgolj ‘uradni del’ nezadovoljstva ‘nadrejenih’. Vprašanje je, ali so sploh bistvene; vlada, ki je prodala Mercator, kakor ga je prodala, najbrž ni najbolj poklicana, da nekomu oponaša prodajo delnic NLB brez razpisa, prav tako pa ne nakup Soških elektrarn na način, ki se bistveno ne razlikuje od uradno nespornega nakupa deležev v TE Brestanica in Šoštanj. Tisto, kar vlada uradno očita Zagožna skratka po ničemer ne odstopa od siceršnje prakse državnih podjetij ali vlade same in zato so ‘pravi razlogi’ za zamero zanesljivo nekje drugje. Denimo v tem, da Zagožen ni mogel ali hotel dojeti, da so popustile nekatere donedavne naveze med vladno koalicijo in določenimi podjetji oziroma ljudmi.
Če zdaj ’sprostitvena revolucija’ kaže namero, da ga požre, pa Zagožen zato še ni žrtev. Kakor to niso tisti, brez katerih si do nedavnega vladnih posegov v gospodarstvo ni bilo mogoče niti zamisliti, danes pa prisegajo, da s tem niso imeli nič in da ne razumejo, zakaj jim je ‘vlada storila’ to ali ono.
No, v določenem smislu so otroci revolucije vselej žrtev, pač žrtev sistema, ki so ga kot oprode sami vzpostavljali.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Vojko,
iznašel si zanimiv izraz “sprostitvena revolucija”, ki me - če odmislim hitro asociacijo na kakšno novo metodo joge - spominja na ameriški “izvoz demokracije”. Oboje namreč prinaša prisilno osvoboditev v sproščenost oz. demokracijo.
Hja, JJ se počasi osvobaja svojih še nedavno najbližjih sodelavcev na področju gospodarstva. Zaenkrat vse skupaj izgleda kot da so ga ti njegovi sodelavci izdali in prebežali na drugo stran. Zanimivo bo počakati na JJ-jevo maščevanje oziroma na to ali bo razkril, da se jih je “osvobodil” zato, ker so bili korumpirani. S tem bi priznal, da se je obseg korupcije pod to vlado močno povečal. Dvomim, da bo šel tako daleč. Sploh, ker je javna podpora vladi tako drastično padla.
Si predstavljate, da bi po vsem tem še priznal, da je bila korupcija med nekaterimi njegovimi ključnimi sodelavci izjemno razširjena?!
JJ ima tri alternative (malo politične znanstvene fantastike s kupom resnice v zraku):
1. JJ pošteno prizna, da so se nekateri njegovi v imenu prevzema oblasti izkoristili oblast za lastno krepitev moči, ter da obstaja sum korupcije. Prijavi jih Kosu (hi, hi). Jasno neverjeten scenarij, ne gre skupaj ne z njegovo osebnostjo, ter je seveda politični samomor. Tovrstno poštenje se v politiki ne izplača.
2. Dela se, kot da ni nič, odzadaj pa poskuša vzpostaviti novo “kontrolo gospodarstva in politike”. Z novimi kadri. To v bistvu poskuša početi. Težka bo. Kot smo ugotovili, kapital je pobegnil izpod krila, ter bo rade volje te prebežnike, ki prinašajo vzvode, ter obelodanjajo šibke točke, dobro nagradil (Adriana), ali vsaj pustil, da preživijo (Zagožen?). Bitka je tako kot jutri med Olimpijo in Heliosom. Vsak lahko zmaga, odvisno od navdiha in trikov, vsekakor je verjetnost, da bi JJ (Olimpija) zmagal, manjša kot da bo poražen. Nekateri enostavno ne igrajo košarke več po pravilih…
3. Dela se kot da ni nič, ter poskuša ponovno povezati kapital (tisti, ki je morda še neodločen) nase. Ključna figura Bavčar. V tem primeru bi prišlo do spopada med štajerskim in “ostalim” (predvsem primorsko-gorenjskim” kapitalom. Če bi štajerski kapital začutil ponovno rast moči JJ, bi se s primorskim lahko celo zdilal, da ohranijo JJ na oblasti, ter pride do pričakovane zamenjave šele po naslednjih volitvah (čez 6 let). Tu bi JJ moral imeti nekaj resnega v rokah. Dopustiti menagersko lastninjenje. Ja, zelo zanimivo. Banke, zavarovalnice? Da, morda, je vse skupaj v bistvu od zadaj zgolj le bitka za privatizacijo finančnih ustanov. Gantar je šel k LDS, da bi, verjetno skupaj s štajersko navezo, osvojil zadnjo veliko tranzicijsko bogatstvo.
Teza: JJ lahko ostane na oblasti, če porine kapitalu finančne ustanove, ali tranzicijskim veljakom (Bavčar, Gantar, Šrot), omogoči dodatne osebne koristi. Vendar je na poti mali, politično sicer že mrtev, finančni minister, ki pa je zmeraj podcenjen igra svojo igro. Bosta šla z JJ v španovijo za politično preživetje?
(to je zgolj politično špekuliranje s pogledom proti Uralu, vsaka podobnost z domačo resničnostjo je zgolj naključna…)
Hja, zdaj ko je ASK padla ven s tem pismom (z zaslombo njenega SZ), je pri JJ vse bolj verjeten scenarij 1 v kombinaciji s scenarijem 3. Torej, najprej ograditev od domnevno koruptnih sodelavcev, nato pa boj za vsako ceno za obstanek na oblasti tako, da jim proda (podari) banke in Triglav.
V zvezi s scenarijem 1 in JJ-vim komentarjem pisma ASK se potrjujejo govorice iz podzemlja, da so nečednosti ASK bogato dokumentirane in zato vpad JJ-ja v Sovo. Drnovšek je bil zgolj kolateralna škoda oziroma megla za javnost. Bo zanimivo, če bodo kakšni posnetki prišli na črni trg…
Iz te igre bo težko kdo izšel zmagovalec. Razen opozicije, ki se lahko samo vsede v naslanjač, srka konjak in čaka, da se obe bandi pobijeta med seboj.
Nekaj misli:
1. Povprečno inteligentnega in razgledanega državljana ali državljanko bi moralo zelo skrbeti, da obstaja nekakšno “podzemlje”, ki razpolaga z informacijami iz tajnih služb,
2. Sova ni nadomestek za kriminalistično policijo ali kazenski postopek in če je nadzorovala ASK bi morali biti vodilni aretirani. Tu ne gre več za plačilo za zdravilca ali črni fond, ampak za prevratništvo; šale je na točki, ko tajne službe prevzemajo funkcije pravne države konec.
3. Liberalci smo za učinkovito pravno državo in zato nepravilnosti Drnovška -ne glede na točki (1) in (2)- za nas ne bi smele biti megla za javnost; ampak nepravilnosti, ki jih mora pravna država sankcionirati in preprečevati. Korektno je, da smo proti politiziranju, ni pa po moje modro, da smo za trivijaliziranje.
@Tomaž: Jaz se tudi smatram za liberalca - me pa zanima katere naj bi bile te Drnovškove nepravilnosti?
Očitna drnovškova nepravilnost je plačilo njegovega zdravilca iz črnega fonda Sove brez kakršnekoli zakonske osnove.
Žalibog, da se to izrablja za politizacijo; želel bi si, da se ne bi ampak Drnovšek ni nad zakoni.
Ok, mogoče samo jaz ne vem, ampak a obstajajo kaki dokazi za to? Edini “dokaz”, ki sem ga jaz videl je nekakšen račun, na katerem ni prepoznati ničesar, razen podpisa direktorja Sove (pa še o verodostojnosti tega so dvomi). Kolikor vem imamo tudi v liberalno-demokratični ureditvi vladavino prava in ne vladavino govoric.
Drži, zato je potrebno predati zadevo sodišču in je ne vnaprej razglašati za meglo. Dajmo se raje meniti, kako pohitriti pravno državo oziroma razbiti blokado slabo delujoče pravosodne veje oblasti?