Trst se ima za svetovljansko in multietnično mesto, tisti, ki ga politično vodijo, pa so zaprti, kratkovidni in samopašni. To je na lastni koži doživel Gianfranco Trebbi predsednik občinske komisije za trgovino, turizem in trgovino, ki se je s predstavniki občine Sežana dogovoril za delovni sestanek 28. junija. Na njem naj bi proučili možnosti gospodarskega in drugega sodelovanja med Trstom in Sežano.

Tega srečanja pa za sedaj ne bo. Proti njemu je odločno nastopila stranka Nacionalnega zavezništva z utemeljitvijo, da Sežana zaradi svoje majhnosti ne more biti enakovreden partner Trsta. Stranka tržaškega župana Roberta Dipiazze je predlagala, da bi načrtovani sestanek s Sežančani izvedli šele po 1. januarju 2008, ko naj bi dokončno padla schengenska meja. Trebbiju, ki ni komunist, temveč pripadnik v Trstu vladajoče desne sredine, ni preostalo drugega kot odstop in grenkoba.

Zgodba o ‘majhni’ Sežani je žal za Trst nekaj vsakdanjega. Nacionalno zavezništvo je kritiziralo župana Dipiazzo, ki si je upal pred kratkim potovati v Ljubljano in se z županom Zoranom Jankovićem domenil za skupni praznik ob padcu schengenske meje. Dipiazza je tržaške desničarje še dodatno razburil, ko je izrazil upanje, da bo ob tej priložnosti, ko bo padla meja s Slovenijo, prišel v Trst tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano.

Roberto Menia, tržaški poslanec v rimskem parlamentu, je Dipiazzo skoraj ozmerjal za izdajalca, Napolitana pa proglasil za persono non grato. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je v času Berlusconijeve vlade vodil italijansko diplomacijo, je županova stališča v Ljubljani označil za prenagljena. Takšna je tržaška politična oblast in takšna je italijanska desnica, ki je bila še pred kratkim na oblasti.

Objavljeno pod svet, slovenija | | |