Zgleda, da bo Velika Britanija prva v Evropi uvedla sistem za plačevanje cestnine za vožnjo po mestih. To pomeni, da bo moral vsakdo imeti v avtomobilu napravo, ki mu bo odmerjala ceno glede na čas vožnje, cesto, ki jo uporabi in podobno. Podoben sistem za cestninjenje že testirajo tudi pri nas, vendar za zdaj le za avtoceste. Slovenija namerava namreč v prihodnjem letu na avtocestah uvesti sistem cestninjenja brez ustavljanja na cestninskih postajah, ki bo hkrati tudi omogočal, da bo vsakdo plačal cestnino glede na prevožene kilometre. Zdaj namreč glede na prevožene kilometre plačujejo le vozniki na avtocesti proti morju.

V prihodnje se vozniki v Sloveniji ne bodo mogli izogniti cestninjenju tudi po drugih cestah v državi in plačilu nadomestila za vožnjo po mestih. Predvideno je, da bi sistem uporabljali tudi za klice v sili, usmerjanje prometa, reševalce in podobno. Sistem cestninjenja, ki omogoča, da vsakdo plača, glede na to, koliko kilometrov prevozi, ali se vozi v konici ali po prazni cesti, kje parkira, kakšno škodo povzroči okolju, podpira tudi evropska komisija. To je tudi v skladu z evropsko direktivo o evrovinjeti. Pripravljene ima tudi že predloge za dodatne storitve, ki naj bi jih ta sistem omogočal.

Britansko ministrstvo za transport je maja v uradnem listu EU objavilo dva razpisa, s katerima vabi podjetja, da mu predložijo svoje rešitve. Ljudje morajo verjeti, da je cestninjenje pošteno, varovana mora biti njihova zasebnost, torej je treba zagotoviti varovanje osebnih podatkov, hkrati pa mora sistem biti tudi zanesljiv in natančen. Pri testiranju sistemov, bo na prvem mestu varovanje zasebnosti in to je v bistvu še glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti, je razumeti Britance.

Slovenski strokovnjak Miroslav Marc, ki ga je evropska komisija imenovala v svojo strokovno skupino, že ima rešitev. Razvil je napravo, ki deluje tako, da vsi podatki, kje in kdaj se je kdo vozil, ostanejo v vozilu v napravi, pri vozniku. Nadzorni center dobi le tiste podatke, ki jih potrebuje za obračun stroškov, to pa so skupini podatki recimo o prevoženih kilometrih in tarifah po posameznih kategorijah, da lahko upravljavec vozniku podobno kot pri klicih z mobilnim telefonom odšteva dobroimetje bodisi mu beleži stroške, da mu na koncu meseca izstavi račun. Nadzorni center hkrati občasno preveri, ali naprava deluje pravilno, vnedar pa identitete imetnika ne razpozna, dokler naprava deluje tako, kot je treba. Tega sistema evropska komisija sicer še ni predpisala, je pa temo odprla na dirketoratu za pravosodje, noteanje zadeve in svoboščine, ki je pristojen za to področje, v razpravo so se vključili tudi že uradi pooblaščencev za varovanje osebnih podaktov. Proizvajalci avtomobilov so že lani zagotovili, da bi takšne naprave, ki so majhne škatlice, lahko kmalu začeli serijsko vgrajevati v avtomobile.

Na uvedbo satelitskega cestninskega sistema zamude in negotovosti pri gradnji evropskega satelitskega sistema Galileo ne vplivajo, saj recimo nemški sistem za cestninjenje tovornajkov uspešno deluje na podlagi ametiškega sistema GPS, ki je brezplačen, kmalu pa ga bodo še razširili in prenovili. Avstrijci so se sicer odločili za uvedbo mikrovalovnega sistema za cestninjenje tovornjakov, ki je podoben slovenskemu sistemu cestninjenja na avtocestah (ABC), vendar za razliko od satelitskega ne omogoča cestninjenja na vseh cestah, ker se ta signal ustavi pred ovirami (recimo ovinkom) in bi bilo zaradi tega potrebnih veliko oddajnikov, razlagajo izvedenci. Zaradi tega tudi v mestih ne bi bil uporaben.

Slovenija sodobnejši cestninski sistem vsekakor potrebuje. Bolj kot zaradi odprave zamaškov pred cestninskimi postajami v glavni turistični sezoni ga potrebuje za učinkovitejše (in pravičnejše) pobiranje cestnine, ki je edini vir za odplačilo posojil za gradnjo avtocest.

Objavljeno pod gospodarstvo, svet | | |