Zakaj bo ameriški kapital dobil, česar slovenski ni
vojko, sreda, 6. junij 2007Prva, pa že kar mega? Nisem povsem prepričan, da je napovedani turistično-zabaviščni park na Goriškem res prva prava tuja ‘zelenopoljska’ naložba v Sloveniji, gotovo pa je glede na predvidenih tri četrt milijarde evrov mega. Dovolj mega, da se imenitno sklada z umetnimi otoki, nordijskimi središči in zabavišči, ki jih bo Slovenija z modrostjo te vlade še dobila.
Glede predvidene skupne naložbe Hita in Harrah’sa nimam nikakršnih ‘moral-istič-nih’ pomislekov, morda bom imel okoljske, ko bo znana lokacija in podroben projekt, pa še kakšne (socialne, urbanistične …), me pa že od samega začetka motijo predvsem ‘davčne’ in ‘lastninske’ zahteve ameriškega partnerja. Pravzaprav ne zahteve, temveč to, jim namerava vlada, nemara resda ne v celoti, očitno ugoditi.
Na podlagi analiz, ki jih je naredila vlada, bo efektivna stopnja obdavčitev od iger na srečo po novem znašala 17,5 odstotka (primerljiva davčna stopnja, ki jo zdaj plačuje Hit znaša 33 odstotkov, op. p). Pogoj, da bo družba plačevala takšno davčno stopnjo, je, da ustvari najmanj 303 milijone evrov prihodkov na leto (Hit je lani ustvaril 190 milijonov evrov prihodkov od prodaje, op. p.), da ima projekt širši pomen za razvoj turizma, da vključuje določeno število kakovostnih sob in podobno. V tak namen bo vlada predlagala spremembo na področju zakonodaje, tako da se bo v zakon vključila tako imenovana koncesija C,
včerajšnjo izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za finance Andreja Širclja navaja Dnevnik.
Ob tem sem se znova spomnil na starosto avtrijskega združenja industrijalcev Herberta Krejcija, ki mi je pred davnimi leti na vprašanje, kaj bi morala Slovenija narediti, da privabi tuje (greenfield) vlagatelje, dejal (navajam po spominu): Naredite kar koli, nikakor pa ne dajajte tujcem nikakršnih ugodnosti v primerjavi z domačimi vlagatelji; za vse morajo veljati enaka pravila igre.
Kajpak, po Šircljevih besedah bo vlada ‘pozitivno diskrimirala’ na podlagi letnih prihodkov in nekaterih drugih meril, ne pa izrecno na podlagi ‘porekla kapitala’. In bi, če Širclja prav razumem, novo megazabavišče ugodneje obdavčila šele, ko bi zares preseglo 303 milijone evrov prihodkov (načrtovanih je najmanj dvakrat več). A pustimo podrobnosti, dejstvo je, da znižanja obdavčitve vlada ne bi napovedala, če v naložbi ne bi bilo 49 odstotkov tujega, ameriškega kapitala, prav tako pa ne bi spremenila 20-odstotne omejitve za vlaganje zasebnega kapitala v igralništvo. Če bi to hotela storiti ne glede na vlaganje Harrah’sa, ker je pač ugotovila, da je to smotrno, bi v poldrugem letu, odkar so se Američani ‘pojavili’, lahko že storila ne glede na izid njihovih pogovorov s Hitom.
A pod pogoji, obljubljenimi ob podpisu drugega pisma o nameri, bi znal v igralništvo zelo verjetno vlagati tudi domači kapital. Morda ne toliko, ne na enem mestu in ne v eni sapi, a če bo Hit zmogel svoj delež od 750 milijonov evrov, bi ga z obetom lepega dobička najbrž tudi potencialni domači partnerji iz igralniške, turistične in podobnih panog.
Da bodo Američani prinesli Hitu kakšen izjemen know-how ali razširitev trga, je verjetno. A na podlagi doslej znanega ni brez kanca ironije možnost, da bo zakon na kožo tujemu kapitalu - in šele posredno tudi domačemu - ukrojila prav vlada, ki visoko drži zastavo nacionalnega interesa.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Umetni otok sploh ni slaba ideja, povezana seveda z odlaganjem izkopanin iz tunelov vkopov ipd. V naše morje bi prinesla več življenja in seveda nove dolžinske metre stika Slovenije z morjem. Zakaj se Kovačič $ Co z nobeno vlado ni dogovorila o manjših davkih in večjih vlaganjih v casino bussines je pa itak posebna zgodba, ki povezuje tako RKC kot KPS. Sprega pač.
pp. RKC Rimskokatoliška cerkev
KPS komunistična partija Slovenije
Vojko,
ne delim tvojega strahu glede diskriminatornosti spremembe igralniške zakonodaje.
Ne strinjam se s tabo iz dveh razlogov. Prvič, sprememba igralniške zakonodaje, če sem prav razumel Širclja, pomeni nediskriminatorno obravnavo vseh igralniških podjetij v Sloveniji, ne glede na nacionalno poreklo kapitala. Omejitev velja le glede obsega prometa ter ustvarjanja delovnih mest in turističnih zmogljivosti. To ni diskriminatorno. Kajti vsako igralniško podjetje, ki se ukvarja s podobno igralniško dejavnostjo kot Hit, ne glede na velikost, plačuje različne davke vendar skupaj nekje po stopnji okrog 30%. Po novem naj bi igralniška podjetja, ki dosežejo obseg prometa 303 milijone evrov, lahko ves promet nad tem pragom obdavčevale po nižji davčni stopnji (davčna degresija). S tem ni nihče oškodovan, saj država še naprej dobi vse davke kot do zdaj, le za povečan promet bo davčna stopnja nižja. To je zelo stimulativno za povečanje igralniške dejavnosti.
Drugič, tebe moti dejstvo, da naj bi vlada spremenila igralniško zakonodajo na pobudo Harrah’sa in da je to diskriminatorno do domačih potencialnih vlagateljev. In da naj bi vlada s tem favorizirala Američane. Ja, seveda so Američani dali pobudo za spremembo zakonodaje, toda korist od tega bodo imela vsa igralniška podjetja pri nas, če bodo uspešno povečala svojo dejavnost. To, da so se Američani, ne pa domača turistična podjetja, spomnili investicije, ki lahko iz Goriške naredi evropski Las Vegas, je seveda bolj odraz neambicioznosti naših podjetij. Naša podjetja so imela možnosti, da to naredijo in imajo vse možnosti še naprej odprte, da se tega lotijo denimo v Grosupljem, Portorožu, na Otočcu, Kranjski gori, v Hajdini (Megalaxia) ali na umetnem otoku pri Izoli. Pri tem jih nihče ne ovira. Nasprotno, sprememba zakonodaje jim bo pri tem dala dodaten impulz.
Ne morem se znebiti vtisa, da iz tvojega teksta veje kleni slovenski duh nevoščljivosti v maniri “če že mi ne moremo/nočemo, tudi tujci ne bodo!”. Hvalabogu, da kdo sploh hoče vlagati v Sloveniji, spodbujati storitveno, turistično dejavnost ter ustvarjati delovna mesta in plačevati davke. Države vzhodno od nas so v ta namen zadnjih 15 let dajale bodisi neposredne subvencije tujim vlagateljem bodisi različne davčne privilegije (tax holiday, olajšave) ali celo poseben davčni in carinski status (prostocarinske cone, ekonomske cone). Vse države to (bolj ali manj odkrito) počnejo. Slovenija tega nikoli ni počela, razen pri zadnji širitvi dejavnosti Revoza, ki je ustvarila 700 novih delovnih mest ter podvojila obseg proizvedenih avtomobilov. Tudi v tem je mogoče iskati razlog, da pri nas ni pomembnih tujih investicij.
Vsekakor pa predlagana sprememba igralniške zakonodaje ne pomeni posebnih subvencij ali davčnih privilegijev tujim podjetjem, ampak je nediskriminatorna tudi do domačih podjetij. Le želeti si morajo, da bi se tega lotila v večjem obsegu.
‘Ne morem se znebiti vtisa, da iz tvojega teksta veje kleni slovenski duh nevoščljivosti …’
Hehe, to bo!
Recimo, samo recimo, da se v naslednjih mesecih kaj zaštrika in se Harrah’s poslovi. Me zanima, kaj bo potem z napovedanimi spremembami zakonodaje.
Zato pa je ves velik pomp namenjen že drugemu PISMU O NAMERI, ker se seveda čaka na našo oblast da NAJPREJ spremeni davke potem pa se bomo pogovarjali o pogodbah. Ni kaj spregledali so.
Jože,
takšna zakonodaja je naklonjena koncentraciji.. nižja davčna stopnja, več marketinga, več razkošja, večja tržna moč.. majhni že tako ne morejo na trg zaradi omejenega števila koncesij, davčna degresija pa bo to še spodbujala.. ta zadeva lahko deluje tudi koruptivno - npr. veliko podjetje da podporo politikom za še večjo davčno degresijo.. primer: poglej članek Tax degression and the French Municipal Cycle;
Pa še to, večji kot bo igralniški delež enega igralca, v tem primeru Harrah’s večja bo regionalna specializacija in večji prostor za izsiljevanje.. Npr. Benetke se odločijo, da bodo dopustile večjo igralniško dejavnost in vabijo Harrah’s.. V tem primeru bo Harrah’s predlagal znižanje davkov ali pa odšel.
Spomni se tudi primera davčnega izsiljevanja s strani Renaulta (Revoz). V tem primeru bi rekel, če nisem dovolj konkurenčen za to dejavnost, pač nisem.. pa drugič, ko bom.
Moj point: meni je flat tax še vedno všeč in bi tudi v tem primeru pustil enotno davčno stopnjo.
Se pa strinjam, da je bila pobuda Harrah’s dobrodošla, saj je potrebno razmišljati o tem kakšen je optimalen institucionalni okvir za regulacijo igralniške industrije.
Na koncu pa še to. Igralniška dejavnost ni najbolj propulzivna za gospodarski razvoj. V osnovi gre za igro z ničelno vsoto, kjer vsak dobi del vloženega denarja. BDP regije lahko raste le tako, da se ob povečanju splošne ravni dohodka, večji del tega dohodka nameni igralništvu in tako se povečajo tudi plače. Se pa zaradi te dejavnosti tehnološki napredek ne bo pospešil. Zato je nujno, da se del tega monopolnega dohodka investira v dejavnosti, ki so lahko bolj produktivne od igralniške dejavnosti.
Sašo,
ne strinjam se s tabo glede treh stvari.
Prvič, ja, v teoriji je res, da si ne bi smeli privoščiti izsiljevanja multinacionalk. Toda kadar gre bodisi za ohranitev ali ustvarjanje pomembnega števila delovnih mest, to vse države počnejo. Spomni se tekmovanja ameriških zveznih držav pri dajanju subvencij, da bi pridobila velike vlagatelje, ki bodo odpirali delovna mesta. Zaradi sunk cost se vlagatelji težko hitro umaknejo. Tudi Harrah’s bo težko požrl, da bi se odrekel 400-milijonski investiciji v slovenski Las Vegas. lahko da bi prodal, toda vsa igralniška in zabaviščna infrastruktura, vključno s hoteli in delovnimi mesti ostanejo tukaj.
Drugič, ja, seveda, igralniška in zabaviščna dejavnost nista nujno povezana s tehnološko propulzivnostjo ter tehnološkimi spillover učinki na druga podjetja (razen neposrednih učinkov na nekaj naših podjetij, ki delajo igralne avtomate in rulete). Toda turizem je v svetovnem merilu rastoča panoga in delež turizma v BDP hitro narašča. Pomembno je, da tudi Slovenija skoči na ta vlak in si utrga del svetovnega povpraševanja. Mislim, da je Darja zadnjič pisala, koliko Hrvaška vlaga v svoj turizem - gre za milijarde evrov v naslednjih nekaj letih! S to investicijo na Goriškem se spreminja podoba slovenskega turizma. Prav veliko drugih primerjalnih prednosti na področju turizma nimamo, sploh pa ne tako donosnih.
Tretjič, praviš, da gre za igro z ničelno vsoto, ker naj bi prišlo zgolj do prerazporeditve izdatkov prebivalcev znotraj regije. Wrong! Slovenski Las Vegas ne more uspeti brez povpraševanja od zunaj in že danes poslovanje Hita temelji v največji meri na italijanskih turistih. Ker pa gre za izjemno veliko investicijo v novo zabaviščno mesto, bo treba goste v zelo velikem obsegu privabljati (transferirati) iz tujine. Pomisli na potrebo po novem letališču v bližini Gorice, nizkocenovne letalske prevoznike ter na spillover učinke na ostale turistične destinacije (čarter poleti, ki bodo vključevali denimo tudi obisk Portoroža, Postonjske jame, Ljubljane, Bleda itd.).
Ponavljam, ta investicija spreminja podobo slovenskega turizma. Easyjet poleti na Brnik ter povečanje turistov v Ljubljani in na Bledu ter slovenskih golf igriščih v preteklih dveh letih so peanuts v primerjavi s tem, kar lahko naredi goriški zabaviščni park za slovenski turizem.
Opozoriti velja tudi na dejstvo, ki je bilo v SLO medijih malce prezrto, in sicer na poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o pogojih za konkurenčnost turistične ponudbe na svetovnih trgih, kjer je Slovenija dosegla ne preveč bleščeče 44. mesto z bremenom regulacije kot največjo hibo kot tudi nizko propluzivnostjo človeškega kapitala pri razvoju turistične ponudbe. Samo za primer: Islandija (http://www.icelandtouristboard.com/news.php), ki že več let aktivno konkurira na svetovnem turističnem trgu (http://icelandexport.is/english/tourism%5Fin%5Ficeland/) je dosegla 4. mesto.
http://www.weforum.org/en/init...../index.htm
http://www.weforum.org/en/init...../index.htm
Več: linki
Lp,
Rok
Jože,
morda boš presenečen, ampak še vedno se ne strinjam s tabo. Razlogi pa so naslednji:
1) Velik del investicije je v opremo (npr. rulete in druge igralne naprave). Nisem poznavalec te dejavnosti, tako da ne mislim delati velikih trditev. Zdi se mi, da lahko Harrah vedno izsiljuje, ko se pogoji spremenijo. Takrat bomo imeli v regiji povsem enak problem kot ga imamo v Novem mestu, kjer bo Renault odslej dobil od vsake vlade vse kar hoče. Se spomniš, kaj je osnovno vodilo vsake vlade pri terorističnih ugrabitvah: z njimi se ne pogaja. Mislim, da davčna politika ne bi smela biti prilagojena (v praksi) le enemu agentu. Je enostavno preveč tvegano.
2) Ne pravim, da je investicija v igralništvo slaba.
Pravim le, da ni tako super, kot jo ti predstavljaš. Se strinjam, da lahko prinese okolju pozitiven vpliv, še posebej, če je zadeva velika atrakcija, ki pritegne številne turiste, tudi takšne, ki jih samo igralništvo ne zanima. Če se druge dejavnosti ne bi razvile tako hitro, imajo lahko ljudje na kratek rok (na daljši 20-30 let pa malo težje zaradi tehnološke konvergence) višji dohodek. Specializacija za to dejavnost ni nujno najboljša. Nova Gorica ni Las Vegas, kjer prej enostavno ni bilo nič. Tukaj je industrija, ki jo dejavnost igralništva izriva, v povsem standardnem Schumpeterjanskem smislu.
3) Da bi minimizirali negativne posledice na razvoj, bi bilo smiselno, da bi dodatni dohodek iz igralništva investirali v terciarno izobraževanje in razvili dobro politehniko. Na ta način bi lahko igralništvo delno zavrlo negativne posledice.
Na koncu pa še vprašanje: ali misliš, da bo goriška regija zaradi igralnice bolj razvita kot ostale regije zaradi tega? Meniš, da se bodo zaradi tega odlepili od povprečja Slovenije ali pa je mogoče tudi z drugimi dejavnostmi na dolgi rok doseči podoben razvoj. Če verjameš v dohodkovno konvergenco, bi namesto te dejavnosti na goriškem zaživela neka druga dejavnost.. skratka, zdi se mi, da je povsem vseeno ali se zgodi ta investcija ali pa se zgodi ena druga. Ljudje bodo na dolgi rok s svojimi odločitvami, ki težijo k izenačevanju dohodkov privedli, da dohodek v nobeni regiji ne bo pretirano odstopal.
Sašo,
ne delim tvojega strahu, da bi ekspanzija igralniško - zabaviščne dejavnosti na Goriškem utegnila spodkopati njen razvoj v ostalih panogah. Ker je industrije na Goriškem pač izjemno malo, nekaj je živilske industrije, tradicionalna industrija (Salonit) je šla večinoma v franže, ostalo je še nekaj kovinske industrije.
Se pa strinjam s tabo, da bi morala tako Goriška kot država del pobranih davkov iz naslova igralništva nalagati v poseben sklad. Recimo, da bi, hipotetično,
zaradi specializacije Goriške v igralniško-zabaviščni dejavnosti obstajala nevarnost, da bo ta dejavnost zaradi donosnosti postala primarna in da bo »posrkala« vse perspektivne kadre v regiji, zaradi česar se ne bodo razvile druge, denimo tehnološko bolj propulzivne industrijske dejavnosti. Ob morebitni spremembi davčne politike bi goriška regija zaradi tega utegnila utrpeti veliko gospodarsko škodo, ki je ne bi bilo mogoče kratkoročno nadomestiti v drugih dejavnostih (t.i. učinek holandske bolezni) Toda holandski bolezni se je mogoče zelo učinkovito izogniti na norveški način, to je z oblikovanjem posebnega sklada, ki bi se oblikoval iz davčnih prilivov iz naslova igralništva in bi bil namenjen spodbujanju visokega šolstva, raziskovalno razvojne dejavnosti ter tehnoloških projektov v regiji. S tem bi goriška regija lahko učinkovito izkoristila sedanjo ugodno situacijo in načrtno razvila primerjalne prednosti v dejavnostih, ki temeljijo na znanju in visoki tehnološki intenzivnosti. Norveška je najboljši primer pametne vladne politike, ki izkorišča ugodnosti naftnih virov za financiranje tako tehnološkega razvoja kot tudi demografskega prehoda.
Nikakor pa se ne strinjam s tabo glede deh stvari:
1. vprašuješ me “ali misliš, da bo goriška regija zaradi igralnice bolj razvita kot ostale regije zaradi tega? Meniš, da se bodo zaradi tega odlepili od povprečja Slovenije?” Ja, to ne samo verjamem, ampak vem. Goriška je druga najbolj razvita regija v Sloveniji, takoj za Osrednjeslovensko (Ljubljana). Toda tega Goriška ni dosegla zaradi nekdanje industrije ampak prav zaradi močnih storitvenih dejavnosti, turizma, ki se formira ogrog igralniške dejavnosti.
2. “Če verjameš v dohodkovno konvergenco, bi namesto te dejavnosti na goriškem zaživela neka druga dejavnost.. skratka, zdi se mi, da je povsem vseeno ali se zgodi ta investcija ali pa se zgodi ena druga. Ljudje bodo na dolgi rok s svojimi odločitvami, ki težijo k izenačevanju dohodkov privedli, da dohodek v nobeni regiji ne bo pretirano odstopal.” Glede tega nimaš prav, če bi imel, bi bile danes vse države enako razvite, pa še zdaleč niso. Tudi kakšne konvergence v skladu z neoklasično teorijo rasti ni opaziti, in oba veva, da nova teorija rasti po Lucasu in Romerju to pojasnjuje z endogeno rastjo zaradi človeškega kapitala. Po drugi strani pa neoklasična teorija odpove tudi, kadar imamo opravka z eksternimi ekonomijami obsega (in ne s konstantnimi donosi kot v neoklasični teoriji). Takrat namreč postanejo začetni pogoji (geografska koncentracija aktivnosti) in velikost (regije, države) izjemno pomembna. Zaradi tega se je Krugman v ačetku 1990. let odpovedal neoklasiki v zunanjetrgovinski teoriji in prešaltal na ekonomsko geografijo, ki pojasnjuje učinke liberalizacije trgovine in zniževanja transportnih stroškov z velikostjo (regije, države) ter mobilnostjo produkcijskih faktorjev. Ker torej v realnem svetu neoklasika rada zataji, je potrebna industrijska politika, ki načrtno izgrajuje želeno gospodarsko strukturo. No, in glede tega se očitno oba razumeva, da je sklad za visoko šolstvo, R&R in tehnološki razvoj najbolj smiseln ukrep v tej situaciji.
Jože,
konvergenca je dokazana za večino držav in regij. Res je na kratek rok možna divergenca, vendar pa se prej ali slej zgodi konvergenca s pomočjo več znanih mehanizmov: i) selitev ljudi, ii) tehnološka imitacija, iii) investicije in iv) institucionalna konvergenca. Goriška se ni odlepila od slovenskega povprečja, poleg tega pa to odstopanje ne bo trajno. Čas bo to tudi potrdil..
Odločitev o tem, kaj je bolje ni lahka. Poterbno bi bilo narediti cost-benefit analizo in takole na pamet vsekakor ni mogoče reči kateri izmed učinkov bo prevladal. Samo za primer: če bi Italijani že v roku enega leta spremenili zakonodajo in v večji meri dopustili razvoj igralniške dejavnosti, ne bi bilo velike škode. Če pa se Italijani ne bi prilagodili situaciji in bi se v Novi Gorici zanimanje za študij močno zmanjšalo, boš imel povsem enak fenomen kot je Mura.
Meni osebno je bolj všeč razvoj s tehnološkim napredkom, ker se mi zdi, da ima ta bolj dolgotrajno podlago kot pa le liberalna zakonodaja na področju igralništva (očitno sem bolj konzervativen, saj gre za tveganju nenaklonjeno strategijo). Liberalna zakonodaja je nekaj kar se da spremeniti čez noč, prenos tehnologije pa je bolj problematičen zaradi počasnosti absorpcije. Čas bo presodil, ko bomo primerjali razvoj regije med seboj.
Širitev igralniške dejavnosti v Sloveniji brez resnih ekonomskih, okoljskih, socioloških, psiholoških in epidemioloških raziskav je zelo tvegano početje, ki lahko ogrozi človekove pravice velikega števila prebivalcev, je v svojih ugotovitvah in stališčih zapisala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik.
http://novice.siol.net/default.....mp;cid=100