Riccardo Illy velja za človeka, ki zelo težko spreminja mnenje. Če je v nekaj prepričan, to potem tudi naredi. Velja pa tudi za spretnega politika, ki zna pozorno prisluhniti javnemu mnenju in zlasti volivcem. To je botrovalo njegovi odločitvi, da zamrzne vse sklepe o tržaških plinskih terminalih, potem ko ju je dolgo časa ne samo podpiral, temveč se zanju tudi navduševal. Odklonilno mnenje deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, bolj kot strokovne, narekujejo izrazito politične utemeljitve oziroma volilne računice.

Proti gradnji uplinjevalnikov se so se poleg naravovarstvenikov opredelile vse tržaške obalne občine in tudi pokrajini Trst in Gorica, njihovo odklonilno mnenje pa ni prepričalo Illyja in njegove deželne vlade. Pred kratkim pa so se zgodile občinske volitve in poraz leve sredine v severni Italiji, vključno s Furlanijo, kjer je Illyjeva politična opcija povsod nazadovala, začenši z Gorico, kjer je spet na oblasti desnica. Res je, da so upravne volitve eno, deželne volitve pa drugo, res pa je tudi, da bi Illy ob tem negativnem volilnem trendu za njegovo koalicijo spet težko zmagal na deželnih volitvah 2008. Zato je predsednik deželne vlade ocenil, da s terminaloma v tem trenutku ne gre vztrajati in je boljše počakati na razvoj dogajanj.

Za energetsko politiko je v Italiji odgovorna vlada v Rimu in njej je Illy priporočil, naj se odloči največ za en terminal, ker Trst in njegov zaliv okoljsko in varnostno ne bi prenesla dveh uplinjevalnikov. Kopenskega načrtuje pri Žavljah (manj kot dva kilometra zračne črtne od meje s Slovenijo) na območju nekdanje naftne rafinerije Esso španska družba Gas Natural, morskega pa tudi španska Endesa, v katero pa je pred nekaj meseci kapitalsko pristopila italijanska družba Enel. To je najbrž tudi razlog, da se nekateri v Rimu ogrevajo za terminal v Tržaškem zalivu, o katerem pa ima, kot rečeno, odločilno in zadnjo besedo vlada. Odločitev o tem bo predvidoma padla še pred poletjem.

Objavljeno pod slovenija | | |