Javne investicije so ključni element za spodbujanje gospodarske rasti in trajnostni razvoj držav, s tem, da pokrivajo tako vlaganja v ljudi v obliki izobraževanja in usposabljanja kot vlaganja v gradnjo infrastrukture, ki je pogoj za razvoj. Pomembni pogoji za razvoj so tudi učinkovito upravljanje, inovativnost in učinkovita socialna politika, ugotavlja evropska komisija.

Na podlagi rezultatov več študij navaja temeljne dejavnike, ki najbolj vplivajo na gospodarsko uspešnost države. Največji neposredcen vpliv ima gradnja avtocest in železnice, letališč, sistemov za mestni promet in energetskih omrežij. Bolj socialne kot ekonomske vplive, kratkoročno in ne nujno dolgoročno, pa ima gradnja bolnišnic, šol in javnih ustanov.Vpliv javnih investicij na gospodarsko rast je odvisen tudi od načina financiranja. Če vlada dvigne davke, učinek javnih vlaganj lahko zmanjša ali izniči zmanjšanje povpraševanja, če pa se država zadolžuje, se lahko zmanjša zadolževanje zasebnega sektorja za investicije.

Vpliv javnih investicij na produktivnost je odvisen predvsem od njihove učinkovitosti, to pa določa kakovost javnih institucij in administracije, pa tudi kakovost upravljanja in uporabe obstoječe infrastrukture, bolj pomembno je namreč, kako je obstoječa cesta ali železnica izrabljena kot da je na voljo nova. Če že obstoječa cesta ni ustrezno izrabljena, nova ne bo zagotovila večje učnikovitosti oziroma bi država vloženi denar lahko učinkoviteje porabila drugje.

Evropska komisija ugotavlja, da so stare 15 članice EU v obdobju od leta 1993 do 2005 glede na delež v BDP in glede na primarne izdatke precej zmanjšale izdatke za javne investicije. Leta 1993 so znašle 2,9 odstotka njihovega BDP, leta 2005 pa 2,4 odstotka. So pa med posameznimi članicami razlike. V Grčiji, Španiji, na Irskem in Portugalskem, ki so prejemnice denarja za regionalni razvoj, delež javnih investicij v njihovem BDP ni samo za okrog 50 odstotkov višji kot v preostalih 11 starih članicah, ampak tudi narašča. V času od prevzema evra, to je od leta 1999 do 2005, sta izdatke za javne investicije, merjen v deležu BDP, povečali Španija in Irska, Grčija in Portugalska pa znižali. Ob tem gre pripomniti, da sta Španija in Irska med najuspešnejšimi koristnicami denarja iz evropskih kohezijskih skladov in sklada za regionalni razvoj in lahko pokažeta viden napredek v razvoju, Grčija in Portugalska pa izstopata s težavami, ki sta jih do letos imeli zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja, pa tudi razviti nista veliko bolj, kot sta bili pred pridobitvijo evropskega denarja.

Za nove članice EU evropska komisija ugotavlja, da so v letih 2000-2005 vse, razen Estonija in Slovaška, povečale javne investicije, merjene v deležu BDP. Na vrhu sta Češka in Malta s povečanjem na več kot 4 odstotke BDP. V Sloveniji je delež javnih investicij leta 2000 po podatkih komisije znašal dobre 3 odstotke BDP, leta 2005 dobrih 3,5 odstotka. Hkrati pa so vse nove članice razen Madžarske med letoma 2003 in 2005 na račun fiskalne konsolidacije zmanjšale proračunski primanjkljaj.

Države lahko zmanjšujejo javne izdatke za investicije tudi zaradi tega, ker se vse bolj uveljavlja javno-zasebno partnerstvo, ugotavlja evropska komisija. V Veliki Britaniji delež zasebnikov pri tovrstnih investicijah dosega 15 odstotkov, Nemčija, Španija, Francija, Nizozemska, Portugalska, Avstrija, Finska in Grčija so s tovrstnimi projekti pravkar začele. Članice EU so v letu 2004 največ denarja za javne investicije namenile za projekte v transportno in telekomunikacijsko infrastrukturo, energetske projekte in vlaganja v znanost in raziskave. Slovenija je z 10 odstotki oziroma 0,3 odstotka BDP na repu lestvice, na vrhu je s približno 50 odstotki BDP Češka. Ta analiza še ne upošteva hitre rasti vrednosti slovenskega avtocestnega programa, ki iz leta v leto dosega nove rekorde, v skupni vrednosti in pri zadolževanju.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |