Odstrel rjavih medvedov v Sloveniji, je Hiltrud Breyer, nemška poslanka politične skupine zelenih v evropskem parlamentu, naslovila svoje vprašanje evropskemu komisarju za okolje Stavrosu Dimasu. Pravi, da je slovenska vlada lani dovolila odstrel vsaj 100 medvedov, skupaj s tistimi, ki so poginili na cesti, jih je bilo odstrajenih 126, kar je več kot v prejšnjih letih. Trdi, da izvedenci že leta opozarjajo na sistematično odstranjevanje medvedov, kar ogroža ohranitev in vnovično naseljevanje medvedov v sosednjih državah, hkrati pa je tudi v nasprotju z zaščitnimi ukrepi, ki so za medvede v Sloveniji opredeljeni v programu EU LIFE.

Ministrstvo za okolje po besedah Breyerjeve načrtuje, da bi letos dovolilo odstrel nadaljnjih 107 medvedov. To je v nasprotju z evropsko direktivo o zaščiti naravnih habitatov in naravne flore in favne, po kateri je rjavi medved strogo zaščiten, trdi evropska poslanka. Odstrel medveda je po njeni razlagi dovoljen le v izjemnih in posebej nadzorovanih okoliščinah, ko ni druge možnosti.

Leta 2003 je evropska komisija Slovenijo že opozorila zaradi kvot za odstrel medvedov in ji naročila, naj z analizami DNK znanstveno ugotovi število medvedov, ugotavlja Hiltrud Breyer. Lani pa je zahtevala dodatna pojasnila za načrtovan odstrel oziroma umik sklepa o dovoljenem odstrelu. Poslanko zaradi tega zanima, kaj je evropska komisija ugotovila v zadnjih letih in kakšne odgovore je dobila iz Slovenije. Sprašuje tudi, kaj bo komisija ukrenila, da bo Slovenijo prisilila k spoštovanju direktive o habitatih in ali ima podatke, da je Slovenija z analizo DNK znanstveno ugotovila, koliko medvedov živi na njenem ozemlju, pa še, če je komisija to študijo dobila.

Komisar Stavros Dimas Breyerjevi odgovarja, da evropska komisija pozorno spremlja razmere v Sloveniji, dobila je zagotovila, da je rjavi medved zaščiten, pa tudi informacije, pod kakšnimi pogoji vlada odloča o letnem odstrelu. Slovenske oblasti so komisiji po zagotovilih komisarja poslale tudi strategijo za upravljanje z rjavim medvedom, ki je bila pripravljena v okviru projekta LIFE-Ursus. V njej so navedene glavne informacije o zakonski podlagi za zaščito medveda, pa tudi natančen akcijski načrt za upravljanje z medvedjo populacijo. V tem akcijskem načrtu je predvideno spremljanje števila medvedov, pa tudi preventivni ukrepi za varovanje. Ta načrt je sprejelo ministrstvo za okolje, pojasnjuje Dimas.

Ugotavlja tudi, da je število medvedov v Sloveniji stablno in ta živalska vrsta je ustrezno zaščitena. Tudi na jugovzhodu Slovenije, kjer ljudje prihajajo v stik z medvedi v glavnem zaradi hranjenja, so ukrepi, ki jih izvaja slovenska država, ustrezni. Dimas sosednjim državam priporoča, naj se povežejo in pripravijo skupno strategijo za zaščito medveda in si njegovo populacijo porazdelijo.

Na podlagi zahteve komisije iz leta 2003, naj preverijo možnosti za preverbo števila medvedov z analizo DNK, so se po Dimasovih besedah slovenske oblasti obrnile na ustrezen švedski znanstveni laboratorij, vendar rezultati še niso na voljo. Če bi komisija ugotovila, da Slovenija krši direktivo o habitatih, bi takoj ukrepala, zaključuje komisar.

Objavljeno pod zdravje in okolje, slovenija | | |