V letu 2005 se je v EU, ki ima približno 500 milijonov prebivalcev, rodilo samo 300 tisoč otrok več, kot je ljudi umrlo, ugotavlja evropska komisija. Njena zadnja analiza kaže, da bo že prihodnje leto število smrti večje od števila novorojenčkov, kar pomeni, da bo rast števila prebivalcev Unije in bodočih delavcev odvisna od priseljevanja. Že zdaj se število Evropejcev povečuje v največji meri na račun priseljencev. V obdobju od leta 2000 do 2005 so k rasti evropskega prebivalstva prispevali 86 odstotkov. Če se v prihodnjih letih število priseljencev in rojstev ne bo povečevalo, bo število prebivalcev Unije čez 15 let začelo upadati, napoveduje evropska komisija.

Število ljudi v starostni skupini 15 do 64 let, ki so delovno aktivni, se bo v EU začelo zmanjševati že leta 2011, torej čez štiri leta. Hkrati se bo v EU 25 (torej brez Bolgarije in Romunije) povečal delež starejših zaposlenih s 40 odstotkov v letu 2004 na 47 odstotkov v letu 2010 in 59 odstotkov do leta 2025, ocenjuje evropska komisija. Ker ne bo dovolj mladih, da bi se na novo zaposlovali, bo gospodarska rast odvisna od rasti produktivnosti. Manj zaposlenih bo torej moralo več ustvariti in manj zaposlenih bo plačevalo prispevke, da bodo upokojenci dobili pokojnino, imeli zagotovljeno socialno in zdravstveno oskrbo.

Evropska komisija navaja le splošne ugotovitve in smernice, odločanje o ukrepih v posameznih državah članicah prepušča njihovim oblastem. Tako si vsaka članica lahko sama izbere tiste ukrepe, ki so zanjo najbolj ustrezni, in jih med seboj po svoje kombinira. V nobeni članici pa ne morejo čakati križem rok, tudi v tistih ne, ki jim projekcije kažejo najbolje, opozarjajo na evropski komisiji.

Slovenija je med šestimi članicami, ki jim grozi največje povečanje izdatkov za pokojnine, če njihove oblasti ne bodo pravočasno, to je takoj, ukrepale. Po oceni evropske komisije bodo izdatki za pokojnine v Sloveniji narasli za 7,3 odstotne točke BDP do leta 2050, kar je med največjimi povečanji med vsemi članicami EU. Komisija ocenjuje, da tega povečanja s prispevki, ki jih za obvezno pokojninsko zavarovanje plačujejo redno zaposleni in delodajalci, ne bo mogoče pokriti. Meja je znana, proračunski primanjkljaj lahko doseže največ 3 odstotke BDP.

Ker manjkajočega denarja ni mogoče pričarati čez noč, predvsem pa, ker bodo z odlašanjem ukrepi morali biti vse bolj surovi, evropska komsija svetuje, da je z ukrepi treba začeti čim prej. Čim prej je torej treba sprejeti potrebne zakone.

Vlada ima na voljo več rešitev oziroma ukrepov, ki so v glavnem podaljšanje pokojninske dobe, povečanje dodatnega varčevanja za starost in priseljevanje.

V Sloveniji je predlog za podaljšanje pokojninske dobe zdaj znan. Na ministrstvu za finance nov zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju še pišejo. Kaj oblast načrtuje na področju priseljevanja, še nismo slišali. Za zdaj smo izvedeli le, da bi bilo treba za vsako ceno povečati število rojstev, in da delodajalci tuje delavce potrebujejo, saj so že v petih mesecih porabili celotno kvoto 54 tisoč dovolilnic. Do zdaj so menda te dovolilnice vsa leta ostajale neporabljene.

V angleščini imajo za takšno ravnanje frazo “cherry picking”, ki pomeni izbiranje tistega, kar ti ustreza. Slovenska oblast je predlogo čakala, da bi si takšno izbirčnost lahko privoščila brez škode za bodoče upokojence in rodove.

Objavljeno pod svet, slovenija | | |