žal je Tine Stanovnik le še en primer ekonomista, ki govori stvari na pamet. Sploh pa govori z jasno socialno politično agendo.

Kot sem že zapisal v glavnem besedilu, predlagani malusi drugačni od nemških. Avstrija pa ima še večje (4.2 odstotka). Izračuni za druge države kažejo, da mora vsako leto prinesti vsaj 6 odstotno povečanje pokojnine, če naj bi spodbudili ljudi, da preložijo upokojitev.

1. Ni tako brezupno. Ne potrebuješ razpada sistema. Dovolj je percepcija razpada sistema.

2. Percepcija mora vsebovati jasno opredeljeno krivdo, ker siceršnji razpad lahko pripelje do fašizma, socializma in drugih totalitarizmov (oz. sploh ni nujno, da bodo v primeru bankrota pokojninske blagajne ljudje krivili tiste, ki so bankrot povzročili; takšno stvar znajo politikantje pogasiti tudi z npr. anti-amerikanizmom in obešanjem liberalne inteligence na ulične svetilke).

Potrebuješ torej “nadzorovano percepcijo razpada sistema in ozaveščanje, zakaj je do tega prišlo”.

Po njegovi oceni sedanja reforma, ki poteka od leta 2000, deluje, pa tudi statistika kaže, da se ljudje že tako ali tako kasneje upokojujejo. “Sedanji sistem sicer potrebuje določene popravke, da bi postal bolj transparenten, pri tem pa se vendarle ne sme drezati v stvari, ki so nesprejemljive in ki posegajo v pravice ljudi,” ocenjuje Stanovnik.

@ Tomaž
se strinjam: “dokler se bo pokojninski problem dojemalo kot spopad med državljani in državo in ne kot dogovor med dvema skupinama državljanov”

Kako to razložiti ljudem, ki govorijo takole, sicer o predlogu zakona o delovnih razmerjih, kakor je objavil Drugi dom: http://drugidom.net/nespretnost-govora/

Strokovno gledano - ali bi splošno znižanje s socialno klavzulo prihranilo enormna sredstva in rešilo težavo?

Vprašanje pripravljenost upokojencev sodelovati z delavno aktivnimi pri sanaciji sistema je ključno; nimam iluzij.

NJajbrž ga ne bo, dokler se bo pokojninski problem dojemalo kot spopad med državljani in državo in ne kot dogovor med dvema skupinama državljanov, kjer je država le arbitrer.

Pred kakršnokoli reformo je to slednje smiselno poudarjati za vsakim vogalom, da se prime.

Če se delavno aktivni volilci začnejo zavedati resnosti stanja, bodo upokojenci pripravljeni sesti za pogajalsko mizo.

Zato je strategija, kjer se delavno aktivnim skuša višati delavno dobo tudi slaba, ker bo povzročila le splošen in homogen “odpor proti reformi” (kakršnikoli reformi). To združuje delavno aktivne in upokojence v “boju proti državi, ki jim hoče vzeti pokojnine in poslabšati pogoje za upokojevanje”.

Tako pride do iracionalnih zvez študentov (kot tistih, ki bodo plačevali pokojnine in služili visoke plače) s sindikati (kot tistimi, ki želijo obdavčenje visokih plač) in upokojenci (kot stroškovnimi mesti).

Nekdo mora le dregniti v sršenje gnezdo na politično samomorilski način…

seveda sploh ni problema. Tole je link na mesečno statistično poročilo:

http://www.zpiz.si/att/msp/200704.pdf

Načrtovani agregatni izdatki pokojninskega sklada za leto 2007 so 4 milijarde evrov ali 973 milijard tolarjev. Delež odhodkov ZPIZ v letu 2006 je bil 12.95 odstotkov BDP. Odhodki za pokojnine so 10.62 odstotkov BDP. Če ponovim zgornji izračun, bi 4-5 odstotno povečanje izdatkov (do leta 2020) za pokojnine zmanjkalo v pokojninski blagajni približno
1.23-1.54 milijarde evrov. Če bi te prispevke poskušali zbrati bi morali vse davčne stopnje povečati za 4-5 odstotnih točk (v grobem) ali pa npr. prispevne stopnje za pokojnine povečati za približno 7-8 odstotnih točk, na pravi povečati prispevne stopnje delodajalcev za obvezno pokojninsko zavarovanje z 8.85% na 15.85-16.85%. Kaj bi se zgodilo s slovensko konkurenčnostjo je verjetno popolnoma jasno..

Če pa govorimo o letu 2020, gre za povečanje izdatkov za 9-14 odstotkov. To je v današnjih cenah približno 2.7-4.0 milijarde evrov. Povečanje vseh davkov bi moralo biti vsaj 9-14 odstotkov, oziroma prispevnih stopenj npr. delodajalcev z 8.85% na 25-30%.

Za koliko novih upokojencev bi zmanjkalo denarja? Verjetno za nobenega. Lahko bi se vprašali za koliko bi se znižale pokojnine? Ob predpostavki enake strukture upokojencev (novih in starih), bi bilo zmanjšanje pokojnin vsaj za tretjino do leta 2050. Ampak tale je bolj iz glave..

moram priznati, da zaradi splošnega vzdušja v Sloveniji do kakršnihkoli sprememb, ki bi zmanjšale efektivne pokojnine, sploh nisem hotel premišljeval. Da bi del PAYG sredstev nakazali v sklade, ki bi delali aktuarsko pravično, bi nastopil enormen izpad sredstev v blagajni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To bi de facto pomenilo, da bi se morale pokojnine znižati. Če se ne bi, bi bilo potrebno pa dvigniti davke. Če bi hotel obremeniti starejše generacije, bi bil to davek na nepremičnine ali pa kak DDV za domove za upokojence Če pa bi dvignili druge davke, npr. dohodnino, bi bila porazdelitev bremen med zaposlene nekoliko drugačna, v agregatu pa podobna.

Za takšne rešitve je že zdavnaj prepozno.. Morali bi jih narediti na začetku tranzicije. Sedaj ko imamo 535 tisoč upokojencev, pa je to nemogoče.

@Bumerang,

te številke bi lahko res drugače predstavil. 4-5 odstotnih točk pomeni, 4-5 odstotkov letne agregatne proizvodnje v Sloveniji. Trenutno so državni izdatki 44 odstotkov letne agregatne proizvodnje, s tem povečanjem pa bi bili leta 2020 blizu 50 odstotkov, do leta 2050 pa največ okrog 60 odstotkov. Takšen delež državnih izdatkov ima Švedska, vendar pa ima v strukturi bistveno manj pokojnin in bistveno več izdatkov za raziskave in razvoj..

imas prav. Pred leti sem vse skupaj