Kakšno pokojninsko reformo rabimo
sašo polanec, ponedeljek, 4. junij 2007V petek je Marko Štrovs, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, predstavil osnovni okvir pokojninske reforme. Če vlada danes ne bi umaknila predloga z ekonomsko socialnega sveta, bi se kratek komentar glasil: »Končno napredek!« Ker pa je bil predlog precej nenavadno umaknjen z dnevnega reda seje ekonomsko socialnega sveta, lahko le upamo, da ni bil celotni manever spretna medijska potegavščina po scenariju: vlada predlaga popravke, sindikati zaženejo vik in krik, nato pa se vlada umakne. Namesto, da bi špekuliral o tem, kaj se je v resnici zgodilo (Cotmanova pravi, da predlog ni bil usklajen), bom raje napisal kratek komentar vladnega predloga.
Preden pa se spustim v analizo predloga, pa naj najprej spomnim zakaj je pokojninska reforma v Sloveniji sploh potrebna. Komisija EU, Mednarodni denarni sklad in ljubljanski Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) so pripravili projekcije pokojninskih izdatkov ob predpostavki, da se zakonodaja na tem področju ne bi spremenila. Na IER so Verbič in ostali ugotovili, da naj bi se zaradi staranja prebivalstva pokojninski izdatki povečali za 4-5 odstotnih točk do leta 2020, do leta 2050 pa kar za 9-14 odstotnih točk. Po napovedih publikacije Social Security Programs Throughout the World je Slovenija država, ki ji grozi največje poslabšanje pokojninskih izdatkov. Podobna povečanja je pričakovati le še na Cipru (za 13.1 odstotnih točk do leta 2050), Luksemburgu (7.4 odstotnih točk), Madžarskem (6.7 odstotnih točk) in Portugalskem (9.7 odstotnih točk). Nasprotno temu pa naj bi se v večini evropskih držav pokojninski izdatki povečali le za nekaj odstotnih točk, v sosednji Avstriji in na Poljskem pa naj bi se celo zmanjšali.
Razlike v pokojninskih izdatkih ne odražajo hitrejšega staranja v Sloveniji, ampak predvsem ugodnejše pogoje upokojevanja v Sloveniji. V Sloveniji je statutarna meja pri kateri se večina moških upokoji enaka 58 let, za ženske pa se od leta 2000 postopoma povečuje od 53 na 58 let. Včasih v Sloveniji navajamo višje starostne meje (63 let za moške in 61 let za ženske), vendar pa so te meje relevantne le za univerzitetno izobražene ljudi, ki pri starostnih mejah ne dosegajo 40 (moški) oziroma 35-38 let (ženske) pokojninske dobe redko zavezujoče. V drugih državah so minimalne starostne meje višje. Prevladujoča starostna meja v večini evropskih držav je 65 let, nekatere skandinavske države pa so mejo dvignile celo na 67 let. Zato ne preseneča, da je bila v letu 2004 povprečna starost ob upokojitvi starostnih in invalidskih upokojencev v Sloveniji najnižja v EU (58.6 let za starostne in 52.2 leti za invalidske, v povprečju 57.3 let). Na Danskem je bila povprečna starost ob upokojitvi 62.1 let, v Nemčiji 61.3 let, na Finskem 60.5 let in na Švedskem 62.8 let.
Sedaj pa končno preidimo k reformnim predlogom. V splošnem je mogoče pokojninsko reformo narediti na dva načina. Prvi način spreminja finančne spodbude, drugi pa spreminja minimalne starostne pogoje za upokojitev, ki ga lahko spremlja dvig pokojninskih dob. Vlada se je v pričakovanju odpora s strani sindikatov odločila predlagati na videz bolj prijazno reformo s spremenjenimi finančnimi spodbudami. Dodatno leto zaposlitve naj bi prineslo za 3.6 odstotne točke višjo pokojnino, poleg običajnega povečanja, ki ga določa odmerni odstotek od pokojninske osnove. Vendar pa se moramo vprašati zakaj se evropske države niso odločile le za takšne ukrepe. Tudi v Nemčiji imajo podobne nagrade za dodatno leto delovne aktivnosti. Razlog leži v tem, da se ljudje na finančne spodbude pokojninske zakonodaje ne odzivajo dovolj. S kolegom Alešem Ahčanom sva za Banko Slovenije pripravila študijo v kateri sva analizirala odločanje Slovencev in Slovenk za upokojitev in ugotovila, da se pred in po pokojninski reformi večina ljudi odločila za takojšnjo upokojitev. Še več,.v kolikor so imeli možnost za predhodno upokojitev, so to možnost tudi izkoristili. Takšnih, ki so se odločili za podaljšanje delovne aktivnosti nad minimalnimi upokojitvenimi pogoji pa je manj kot 10 odstotkov. Zato sva sklenila, da se vlada tudi v Sloveniji ne sme zanašati na finančne spodbude, ampak mora nujno dvigniti minimalne starostne meje za oba spola na 65 let, obenem pa spremeniti finančne nagrade in kazni za podaljšanje oziroma skrajšanje delovne aktivnosti tako kot je predlagala. Šele v primeru, ko bi zakonodajo spremenili na takšen način, smo lahko prepričani, da bomo tudi v prihodnje prejemali tako visoke pokojnine (v primerjavi s plačami) kot danes in da bo javnofinančni sistem dolgoročno vzdržen.
Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | 
| 
|
Prvi način spreminja finančne spodbude, drugi pa spreminja minimalne starostne pogoje za upokojitev
Kaj pa preusmeritev dela vplačil iz PAYG sistema v sklade, breme pa naj nase prevzame že upokojena generacija?
Teoretično je tudi to rešitev; politično pa bo vsako leto, ko se odlaša manj mogoča zaradi slabšega razmerja delavno aktivni vs. upokojeni.
Mogoce bi kazalo razloge zakaj je pokojninska reforma predstaviti bolj “po domace”, ljudje recimo ne razumejo, kaj pomeni, da “bi se zaradi staranja prebivalstva pokojninski izdatki povecali za 4-5 odstotnih tock do leta 2020, do leta 2050 pa kar za 9-14 odstotnih tock”. Enako se je dogajalo pri enotni davcni stopnji, kjer so ljudi prepricali tisti, ki so povedali, da za kilo kruha zdaj placajo x, potem pa bodo placali y, vzgale so ugotovitve, da se bodo podrazile osnovne potrebscine, luksuz pa ne. Veliko ljudi se zmeraj verjame, da za njih ne bo zmanjkalo, ko pa babica ze 20 let redno vsak mesec dobi svojo penzijo, ceprav ze leta poslusajo, da bo moral za del pokojnine v prihodnje vsak poskrbeti sam z dodatnim varcevanjem.
@ Tomaz,
moram priznati, da zaradi splošnega vzdušja v Sloveniji do kakršnihkoli sprememb, ki bi zmanjšale efektivne pokojnine, sploh nisem hotel premišljeval. Da bi del PAYG sredstev nakazali v sklade, ki bi delali aktuarsko pravično, bi nastopil enormen izpad sredstev v blagajni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To bi de facto pomenilo, da bi se morale pokojnine znižati. Če se ne bi, bi bilo potrebno pa dvigniti davke. Če bi hotel obremeniti starejše generacije, bi bil to davek na nepremičnine ali pa kak DDV za domove za upokojence
Če pa bi dvignili druge davke, npr. dohodnino, bi bila porazdelitev bremen med zaposlene nekoliko drugačna, v agregatu pa podobna.
Za takšne rešitve je že zdavnaj prepozno.. Morali bi jih narediti na začetku tranzicije. Sedaj ko imamo 535 tisoč upokojencev, pa je to nemogoče.
@Bumerang,
te številke bi lahko res drugače predstavil. 4-5 odstotnih točk pomeni, 4-5 odstotkov letne agregatne proizvodnje v Sloveniji. Trenutno so državni izdatki 44 odstotkov letne agregatne proizvodnje, s tem povečanjem pa bi bili leta 2020 blizu 50 odstotkov, do leta 2050 pa največ okrog 60 odstotkov. Takšen delež državnih izdatkov ima Švedska, vendar pa ima v strukturi bistveno manj pokojnin in bistveno več izdatkov za raziskave in razvoj..
imas prav. Pred leti sem vse skupaj
Saso, je mogoce dobiti podatek, koliko denarja zdaj pokojninski zavod potrebuje za izplacilo pokojnin, koliko zaposleni placamo za prispevke, je mogoce narediti simulacijo, kako bo zmanjkovalo denarja (za koliko novih upokojencev bo recimo zmanjkalo denarja), ce ne bo sprememb sistema, stevilo upokojencev pa bo raslo.
Darja,
seveda sploh ni problema. Tole je link na mesečno statistično poročilo:
http://www.zpiz.si/att/msp/200704.pdf
Načrtovani agregatni izdatki pokojninskega sklada za leto 2007 so 4 milijarde evrov ali 973 milijard tolarjev. Delež odhodkov ZPIZ v letu 2006 je bil 12.95 odstotkov BDP. Odhodki za pokojnine so 10.62 odstotkov BDP. Če ponovim zgornji izračun, bi 4-5 odstotno povečanje izdatkov (do leta 2020) za pokojnine zmanjkalo v pokojninski blagajni približno
1.23-1.54 milijarde evrov. Če bi te prispevke poskušali zbrati bi morali vse davčne stopnje povečati za 4-5 odstotnih točk (v grobem) ali pa npr. prispevne stopnje za pokojnine povečati za približno 7-8 odstotnih točk, na pravi povečati prispevne stopnje delodajalcev za obvezno pokojninsko zavarovanje z 8.85% na 15.85-16.85%. Kaj bi se zgodilo s slovensko konkurenčnostjo je verjetno popolnoma jasno..
Če pa govorimo o letu 2020, gre za povečanje izdatkov za 9-14 odstotkov. To je v današnjih cenah približno 2.7-4.0 milijarde evrov. Povečanje vseh davkov bi moralo biti vsaj 9-14 odstotkov, oziroma prispevnih stopenj npr. delodajalcev z 8.85% na 25-30%.
Za koliko novih upokojencev bi zmanjkalo denarja? Verjetno za nobenega. Lahko bi se vprašali za koliko bi se znižale pokojnine? Ob predpostavki enake strukture upokojencev (novih in starih), bi bilo zmanjšanje pokojnin vsaj za tretjino do leta 2050. Ampak tale je bolj iz glave..
“To bi de facto pomenilo, da bi se morale pokojnine znižati.”
Strokovno gledano - ali bi splošno znižanje s socialno klavzulo prihranilo enormna sredstva in rešilo težavo?
Vprašanje pripravljenost upokojencev sodelovati z delavno aktivnimi pri sanaciji sistema je ključno; nimam iluzij.
NJajbrž ga ne bo, dokler se bo pokojninski problem dojemalo kot spopad med državljani in državo in ne kot dogovor med dvema skupinama državljanov, kjer je država le arbitrer.
Pred kakršnokoli reformo je to slednje smiselno poudarjati za vsakim vogalom, da se prime.
Če se delavno aktivni volilci začnejo zavedati resnosti stanja, bodo upokojenci pripravljeni sesti za pogajalsko mizo.
Zato je strategija, kjer se delavno aktivnim skuša višati delavno dobo tudi slaba, ker bo povzročila le splošen in homogen “odpor proti reformi” (kakršnikoli reformi). To združuje delavno aktivne in upokojence v “boju proti državi, ki jim hoče vzeti pokojnine in poslabšati pogoje za upokojevanje”.
Tako pride do iracionalnih zvez študentov (kot tistih, ki bodo plačevali pokojnine in služili visoke plače) s sindikati (kot tistimi, ki želijo obdavčenje visokih plač) in upokojenci (kot stroškovnimi mesti).
Nekdo mora le dregniti v sršenje gnezdo na politično samomorilski način…
@sašo
kljub temu danes v Dnevniku berem: Predlog sprememb pokojninske zakonodaje in presenetljivo hitri umik besedila iz seje Ekonomsko-socialnega sveta sprožata številne odmeve. Tine Stanovnik iz ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je bil predlog “absolutno nepremišljen”, zlasti glede malusov za polno delovno dobo. “Nad predlogom sem bil zelo presenečen in prav nič nisem presenečen, da so ga umaknili,” je povedal Stanovnik.
Po njegovi oceni sedanja reforma, ki poteka od leta 2000, deluje, pa tudi statistika kaže, da se ljudje že tako ali tako kasneje upokojujejo. “Sedanji sistem sicer potrebuje določene popravke, da bi postal bolj transparenten, pri tem pa se vendarle ne sme drezati v stvari, ki so nesprejemljive in ki posegajo v pravice ljudi,” ocenjuje Stanovnik.
@ Tomaž
se strinjam: “dokler se bo pokojninski problem dojemalo kot spopad med državljani in državo in ne kot dogovor med dvema skupinama državljanov”
Kako to razložiti ljudem, ki govorijo takole, sicer o predlogu zakona o delovnih razmerjih, kakor je objavil Drugi dom: http://drugidom.net/nespretnost-govora/
@Darja: O potrebnih predpogojih za liberalne reforme je pisal Deepal Lal. Njegova teza je bila, da potrebuješ razpad sistema. Jaz bi tu dodal dvoje:
1. Ni tako brezupno. Ne potrebuješ razpada sistema. Dovolj je percepcija razpada sistema.
2. Percepcija mora vsebovati jasno opredeljeno krivdo, ker siceršnji razpad lahko pripelje do fašizma, socializma in drugih totalitarizmov (oz. sploh ni nujno, da bodo v primeru bankrota pokojninske blagajne ljudje krivili tiste, ki so bankrot povzročili; takšno stvar znajo politikantje pogasiti tudi z npr. anti-amerikanizmom in obešanjem liberalne inteligence na ulične svetilke).
Potrebuješ torej “nadzorovano percepcijo razpada sistema in ozaveščanje, zakaj je do tega prišlo”.
@ Darja,
žal je Tine Stanovnik le še en primer ekonomista, ki govori stvari na pamet. Sploh pa govori z jasno socialno politično agendo.
Kot sem že zapisal v glavnem besedilu, predlagani malusi drugačni od nemških. Avstrija pa ima še večje (4.2 odstotka). Izračuni za druge države kažejo, da mora vsako leto prinesti vsaj 6 odstotno povečanje pokojnine, če naj bi spodbudili ljudi, da preložijo upokojitev.