Za približno 30 tisoč kemikalij, veliko jih uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju, je 1. junija začela veljati evropska direktiva o registraciji kemikalij (REACH). Razprava o tej direktivi je bila zelo dolgotrajna in težka. Lobisti kemijskih podjetij, zlasti nemških, so skušali za vsako ceno doseči, da bi bilo sprememb čim manj oziroma direktiva sploh ne bi bila sprejeta. Vsako dodatno testiranje, obveznost za zamenjavo nevarnih snovi, navajanje dodatnih podatkov na embalaži se jim je zdelo nepotrebno in predrago. Vztrajali so, da so kemikalije v čistilih, detergentih in drugih snoveh, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, testirane, zaradi tega ne povzročajo prekomerne škode okolju in niso prenevarne za zdravje ljudi, saj ustrezajo sprejetim standardom. Najbolj nevarne kemikalije pa se po njihovih zagotovilih uporabljajo le v zaprtih industrijskih procesih, zato ne pridejo v okolje, do njih pa imajo dostop le tisti, ki z njimi znajo ravnati in so ustrezno zaščiteni.

Na nasprotni strani pogajalske mize pa so predstavniki okoljevarstvenih in potrošniških organizacij opozarjali, da ogromno kemijskih snovi sploh ni registriranih, da podatki o snoveh, ki se uporabljajo v kemikalijah, izdelanih v EU in v tretjih državah, sploh niso urejeni, da so sedanji registri pomanjkljivi. Na mizo so dali tudi kar nekaj analiz o škodljivosti kemikalij, za katere so proizvajalci in uvozniki zatrjevali, da so varne. Pri tem ni šlo zgolj za draženje kože ali uničenje trave, ampak tudi za rakotvorne snovi in snovi, ki vplivajo na spremembe DNK, pozročajo neplodnost.

Predlog direktive, ki je bil sprejet in je 1. junija letos začel veljati, je zaradi tega kompromis. Lobisti, ki so se pogajali v imenu proizvajalcev in uvoznikov kemikalij, so dosegli, da bo treba najbolj nevarne kemikalije zamenjati le, če bo najden varnejši nadomestek. Preprečili so, da bi bilo treba nemudoma umakniti s trga in nadomestiti z varnejšimi vse snovi, ki so rakotvorne in vplivajo na spremembe DNK, so zelo nevarne za okolje. Te snovi bo treba pri evropski kemijski agenciji, ki je v Helsinkih, najprej registrirati. Preostale snovi pa bo treba vnesti v register v 11 letih, torej do leta 2018.

Okljevarstveniki in potrošniške organizacije pa so dosegli, da bodo proizvajalci morali na etiketi bolj natančno predvsem pa navadnemu potrošniku razumljivo navesti, kakšni so stranski učinki detergenta, šampona, mehčalca za perilo, pralnega praška in drugih snovi. Ne bi smele biti več dovolj le navedbe, ki jih razumejo le izvedenci.

Za slovenska podjetja pa je pomembno, da je bil sprejet slovensko-malteški predlog o skupni registraciji kemikalij. Zato ne bo treba vsakemu podjetju posebej izvesti vseh postopkov in testiranj za registracijo določene snovi, ampak se bodo manjša podjetja lahko pridružila velikim in ta jih bodo morala obvezno vključiti v postopek. To je pomembno zaradi stroškov, pa tudi sam postopek to poenostavi. Register bo javen, zato bo vsakdo lahko preveril, ali je snov, ki jo proizvaja oziroma uvaža, že registrirana. Kemijska direktiva namreč velja tako za snovi, ki so proizvedene v EU, kot za tiste, ki jih podjetja uvažajo iz tretjih držav. Nekaj več reda na trgu kemikalij nova direktiva kljub kritikam vendarle prinaša.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |