Življenje nekaterih je težje
vojko, petek, 1. junij 2007Z nenavadno enotno državnozborsko opozicijo se je mogoče v glavnem strinjati. Zahteva koalicijskih strank po zagovoru predsednika države Janeza Drnovška zaradi ne-imenovanja guvernerja Banke Slovenije (po domače zahteva po obrazložitvi neprimernosti Boštjana Jazbeca) je vsebinsko nepotrebna in formalno negotova.
Je pa ta zahteva vzgojna. Nemara ne toliko za Drnovška, kolikor za naslednje predsednike države. Napisana pravila igre in običaje kaže spoštovati in - če ni ne enega ne drugega - s politično modrostjo in posluhom poskrbeti, da te praznine ne bo čutiti.
Drnovšek je zamudil vse - razen deloma prve - priložnosti, da bi s svoje strani zagotovil vse potrebno za kontinuiteto guvernerstva v centralni banki. Od izjave, da bo institucionalna kriza, če poslanci ne bodo imenovali Andreja Ranta, je odgovornost za to, da Banka Slovenije še nima guvernerja, tudi predsednikova. Najkasneje takrat bi si moral vzeti čas za zakulisno diplomacijo, ugotoviti možnosti posameznih kandidatov in tretji predlog uskladiti pred objavo imena kandidata. Zdaj mora ‘v Canosso’ in to je videti kot njegov poraz. Čeprav oziroma prav zato, ker mu koalicijski poslanci to zahtevo naslavljajo v trenutku, ko je guvernerski primer z Markom Kranjcem videti ‘rešen’ in ko je Drnovšek končno privolil v pogovore s poslanskimi skupinami.
Poraz predsednika pa ni nujno zmaga največjih koalicijskih strank. V mesecih nespodobnega nategovanja okrog guvernerja BS se je v državi zgodilo preveč, da bi od Drnovškovega poraza imeli kaj več od političnega drobiža. Ne bi bilo namreč presenetljivo, če bi del volivcev neomajnost zahteve po predsednikovem poročilu razumel kot svojevrstno ‘ponazoritev’ Drnovških trditev, da ’stanje duha v državi ni dobro’, da hoče vladajoča koalicija zlomiti predsednika in si nato podrediti vse, ‘kar leze in gre’.
Kljub temu, da je videti poražen, bi bil Drnovšek v tem primeru najbrž zadovoljen. Ne bi trpel (poraza) zaman.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Iz zakona o Banki Slovenije:
5.3. Svet Banke Slovenije
30. člen
(Sestava Sveta Banke Slovenije)
(1) Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov. Člani Sveta Banke Slovenije so guverner in štirje viceguvernerji.
(2) Guverner Banke Slovenije je predsednik Sveta Banke Slovenije.
[…]
5.4. Postopek imenovanja in razrešitve članov Sveta Banke Slovenije
35. člen
(Imenovanje guvernerja Banke Slovenije)
Guvernerja Banke Slovenije imenuje Državni zbor za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije in je lahko ponovno imenovan.
36. člen
(Imenovanje viceguvernerjev)
Viceguvernerje imenuje Državni zbor Republike Slovenije za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije in so lahko ponovno imenovani.
37. člen
(Postopki imenovanja članov Sveta Banke Slovenije)
(1) Guverner Banke Slovenije obvesti predsednika Republike Slovenije in Državni zbor o izteku mandata člana Sveta Banke Slovenije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata.
(2) Predsednik Republike Slovenije objavi v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člana Sveta Banke Slovenije.
(3) Predloge je potrebno poslati v roku, ki ne sme biti krajši od 30, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
(4) Izmed prijavljenih možnih kandidatov za člane Sveta Banke Slovenije predsednik Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru kandidate za člane Sveta Banke Slovenije, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Predlog poda v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka. Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen in priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo.
(5) Državni zbor mora glasovati o predlaganem kandidatu za člana Sveta Banke Slovenije v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.
(6) Če predlagani kandidat za člana Sveta Banke Slovenije ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika Republike Slovenije, ki v 14 dneh sporoči predsedniku Državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana Sveta Banke Slovenije.
A kje piše, da se mora predsednik države obvezno posvetovati s poslanskimi skupinami?
Urdano res nič ne piše, je pa to nepisano pravilo, kar se je videlo sedaj ob neizvolitvi.
@Alter Janez: Se strinjam - obstaja nenapisano pravilo, ki je hkrati tudi odraz politične kulture. Vendar pa, kot že ime pove, je to pravilo “nenapisano”, torej ga pravno-formalno ni treba upoštevati in tudi ne more biti razlog za predsednikov zagovor. Tukaj so pač poslanci udarili mimo.
Poslanci so v marsičem udarili mimo, kot rečeno, opozicija ima prav, ko pravi, da je predsednik že razložil, zakaj nekoga ni predlagal itd., prav tako pa, da je klicanje predsednika na zagovor vsebinsko in formalno neutemeljeno.
Kadar ni napisanih pravil ali pa niso jasna, je v podobnih primerih pač vse odvisno od političnega preudarka ‘vpletenih’. Od predsednika države sam tega pričakujem več in prej kot od poslancev.
ena izmed lepot naših pravnikov je tudi to, da ne berejo Ustave:
107. člen
(pristojnosti predsednika republike)
Predsednik republike:
- razpisuje volitve v državni zbor;
- razglaša zakone;
- imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
- postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
- izdaja listine o ratifikaciji;
- odloča o pomilostitvah;
- podeljuje odlikovanja in častne naslove;
- opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.
še to, naši zakoni in pravna kultura so tako do skrajnosti marsovski, da očitno nobenemu izmed pravnikov ne pade na kraj pameti, da je določba 4.odst. 37. člena tako protiustavna, da smrdi po žveplu totalitarizma.
Seveda pravni formalisti napake niso sposobni videti, ker je ustavno civilizacijska, ker je v samem pojmovnem nasprotju z vsem tistim, ka v ustavnem pravu netotalitarističnega tipa pade pod “predlagalno funkcijo”.
Serafin,
s katerim členom ustave ni v skladu 4. odstavek? Oziroma, če gre za “civilizacijsko neustavnost” (?), katero ustavno načelo krši?
@serafin: Nihče ni dvomil v to, da imajo poslanci pravico zahtevati mnenje predsednika. Problem je v tem, da so ga vseskozi obtoževali da deluje protizakonito, ker se ni posvetoval s poslanskimi skupinami.
BTW, kje ti vidiš 4. odstavek v 37. členu? 37. člen je ta:
37. člen
(varstvo tajnosti pisem in drugih občil)
Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil.
Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
No shit, Sherlock! In za sklep o eklatantni protiustavnosti si porabil 16 let (ZBS je imel enak postopek imenovanja kot ZBS-1) :))
Mimogrede, obstaja serija člankov pravnika, ki osporava ustavnost predlagalnih funkcij predsednika republike. Prvi iz leta 1995. Jebiga, pozen si