V Domžalah bodo morali zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih septembra odkloniti 286 otrok, lani so negativne odločbe izdali za 115 otrok, berem v Dnevniku. Prijateljica mi pravi, da so njeni sorodnici v eni od občin južno od Ljubljane letos že drugič povedali, da za njenega malčka ni prostora, čeprav ga je bila pripravljena voziti tudi v vrtec v sosednji kraj. Soseda je v Ljubljani za svojega sina komajda dobila prostor, znanka je na povsem drugem koncu Slovenije bila prisiljena vpisovati otroke v različne vrtce v občini, za vse tri niti v enem ni bilo prostora. Zdaj, ko so vsi trije v šoli, si je oddahnila.

Na skrb zbujajoče razmere zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih in nasploh pri ureditvi predšolske vzgoje v Sloveniji je že februarja v revizijskem poročilu o razmerah od leta 2003 do 2006 opozorilo računsko sodišče. Računsko sodišče je pojasnilo, da so se za revizijo odločili, ker so hoteli ugotoviti, ali je dostopnost do vrtcev v Sloveniji zadovoljiva in ali so starši in otroci zadovoljni s ponudbo, zato so med starši tudi izvedli anketo. Računsko sodišče je torej naredilo to, kar bi po mojem mnenju morali narediti na ministrstvu za šolstvo, saj otrok v vrtcih ne odklanjajo šele od včeraj.

V teh dneh se je iztekel rok, ko je ministrstvo za šolstvo moralo v odzivnem poročilu odgovoriti na ugotovitve računskega sodišča in pojasniti, kaj bo storilo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Minister je februarja v odzivu na ugotovitve poročila to tudi napovedal, čeprav je hkrati hitel tudi pojasnjevati, da je predšolska vzgoja v glavnem skrb občin. Staršem, ki dobivajo negativne odločbe, takšni izgovori nič ne pomagajo.

Ministrstvo je v odzivnem poročilu moralo odgovoriti na ugotovitev računskega sodišča, da “sistem predšolske vzgoje, ki ga vzpostavlja država, ni učinkovit, predvsem v delu, ki se nanaša na zagotavljanje dostopnosti vrtcev”. Ta ocena ne temelji samo na oceni razmer v letu 2006, ko so revizijo opravili, ampak za obdobje od leta 2003. Problem torej nikakor ni nov in bi moral biti pristojnemu ministrstvu znan. To velja tako za prejšnjega kot sedanjega ministra. Računsko sodišče je ugotovilo, da 32.699 predšolskih otrok v šolskem letu 2005/2006 ni bilo vključenih v vrtec, na ministrstvu pa so hladno odgovorili, da ne poznajo razlogov, zakaj ti otroci niso v vrtcu. Če ne drugega, bi lahko po občinah vsaj povprašali, koliko malčkov so morali odkloniti in se pozanimali, kako lahko pomagajo, da bi čim hitreje za čim več otrok zagotovili dovolj mest. Računsko sodišče je z anketo med starši ugotovilo, da približno tretjino nevključenih otrok starši raje kot vrtcu zaupajo v varstvo zasebnim varuškam, kar pomeni, da bi dve tretjini malčkov starši vpisali v vrtce, če bi le dobili prostor.

Seznam očitkov računskega sodišča minustrstvu za šolstvo in šport je kar dolg. Računsko sodišče ugotavlja, da ministrstvo nima podatkov o čakalni dobi za vključitev v vrtce, nima nikakršne evidence o potrebah po prostih mestih v vrtcih, ni se izreklo, ali bi bilo treba vsem otrokom zagotoviti dostop do javnega vrtca. Računsko sodišče iz dokumentacije, ki jo je dobilo na ministrstvu ni moglo ugotoviti, ali so sploh prilagodili nacionalni cilj za vključenost v vrtce evropskemu cilju, ki je 90 odstotkov, prav tako ne, ali ministrstvo pripravlja kakšne ukrepe za dosego tega cilja. Ministrstvo tudi ni sprejelo splošnih ukrepov za zmanjšanje števila otrok, za katere ni prostora v javnih vrtcih, investicije v vrtce so temeljile na razpisu iz leta 1999…

Ministrstvu za šolstvo se zdaj očitno veliko bolj mudi spremeniti krovni šolski zakon, s poudarkom na izboljšanju pogojev za ustanavljanje zasebnih šol, čeprav ni slišati, da bi v osnovnih in večini poklicnih šol imeli takšno prostorsko stisko, kot jo imajo v vrtcih.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |