Okrog agencij za zaposlovanje se v Sloveniji dviga vse več prahu. Pravzaprav se ga je dvignilo že toliko, da se je inšpektorat za delo odločil za temeljit nadzor, ki bo trajal vse do avgusta. Na drugi strani so nekatere agencije v zadnjih tednih priznale, da so se v določenih primerih, ki so prišli v javnost, zares ‘zgodile napake’ in oškodovance obveščajo, da jim bodo ‘doplačali’ neupravičeno odtegnjeno plačilo.

Kaj so agencije za zaposlovanje? Podjetja, ki pri sebi zaposlujejo delavce različnih pokliceh in izobrazbenih stopenj ter jih nato posojajo drugim podjetjem, ki takšne profile delovne sile iščejo. Podjetjem s tem agencije prihranijo iskanje delovne sile, predvsem pa jim omogočajo najemanje glede na potrebe (naročila, konjunkturo, sezono …) in ‘brez strahu’ pred zakonom o delovnih razmerjih. Sindikati pravijo, da so agencije za zaposlovanje podjetja za lizing delovne sile.

Nemci najemanju delovne sile preko agencij za zaposlovanje pravijo zeitarbeit. Panoga pa, kakor je nedavno zapisal tednik Zeit, v Nemčiji cveti kot nobena druga. Približno polovica delovnih mest, ki so lani nastala na novo, so delovna mesta za delavce na odpoklic, število skupno zaposlenih pri agencijah za zaposlovanje pa se približuje milijonu. Med največjimi sta, kot tudi v Sloveniji, nadnacionalki Adecco in Manpower.

In tudi v Nemčiji imajo sindikati in inšpektorati z zaposlovanjem na odpoklic oziroma ’sposojanjem’ delovne sile podobne probleme kot v Sloveniji. Zaposlitev pri agenciji se praviloma ne konča z zaposlitvijo za nedoločen čas v podjetju, ki si je delavca ’sposodilo’, čeprav v njem dela že nekaj let in je ‘najemojemalski delodajalec’ z njim zadovoljen; agencije zaposlujejo praviloma za določen čas ali poskusno dobo in to ‘začasnost’ podaljšujejo do skrajne zakonske meje, potem pa po potrebi poiščejo novega delavca z enako kvalifikacijo; ’sposojeni’ delavci imajo praviloma manj dopusta, nižje plače in so prikrajšani še za nekatere druge pravice ‘neposredno’ in za nedoločen čas zaposlenih.

Ne le delodajalcem, tudi analitikom nemškega trga delovne sile se zdijo agencije za zaposlovanje nepogrešljive. Zeit, med drugimi, navaja Eckarta Hildebrandta, ki na berlinskem znanstvenem centru (WZB) proučuje ‘novi svet dela’. Podjetja da se morajo odzvati na globalne zahteve in biti prožna. Zunanje prilagajanje s sposojenimi delavci je prav tako potrebno kot notranje, s stalno zaposlenimi, ki imajo včasih več, včasih manj dela. A tudi Hildebrandt pogreša politično razmišljanje in družbeno razpravo o tem, kako ’sposojenim’ delavcem zagotoviti več varnosti.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |