Kdor namerava ministrstvu za šolstvo (vnovič) poslati mnenje ali predloge o predlaganih spremembah krovnega šolskega zakona (zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVIO) in zakona o osnovni šoli, mora pohiteti. Čas ima samo še do petka, 1. junija. Teze za javno razpravo, ki jih je ministrstvo objavilo februarja, so zdaj prelili v zakonske člene. Ni videti, da bi izhodišča kaj veliko spreminjali. Ne vem, ali v javni razpravi niso dobili veliko tehtnih pripomb ali pa so na ministrstvu preprosto ocenili, da te niso dovolj utemeljene.

Pri povečanju deleža javnega financiranja zasebnih šol s 85 na 100 odstotkov ministrstvo pravi, da hoče financiranje poenotiti, saj so zasebne šole, ki so bile ustanovljene pred letom 1996, 100-odstotno financirane zgolj zaradi tega, ker je tako določal takratni zakon. S poenotenjem ni nič narobe, dejstvo pa je, da se zasebnim šolam račun izide tudi pri 85-odstotnem financiranju, zato pogrešam utemeljitev, zakaj se je ministrstvo kljub temu odločilo za poenotenje pri 100 odstotkih. Uvedba novega sistema financiranja zasebnih osnovnih šol je predvidena v šolskem letu 2008/2009. Ministrstvo trdi, da bo na ta račun v letu 2008 dodatno potrebovalo le 5200 evrov, po letu 2009 pa 20.800 evrov na leto, za izenačitev programske financiranja zasebnih srednjih šol pa 72.000 evrov prihodnje leto in potem po 288.000 evrov na leto.

Določila zakona o ustanavljanju zasebnih šol minister Milan Zver spreminja, ker je v Sloveniji delež učencev, ki obiskujejo te šole, po evropskim in svetovnim povprečjem, piše v razlagi k predlaganim spremembam ZOFVIO. S spremembami hoče doseči, da bi do leta 2013 delež učencev, ki obiskujejo zasebne šole v Sloveniji, dosegel povprečje evropskih držav, kjer tovrstne šole dopolnjujejo mrežo javnih šol. To pomeni povečanje z 0,12 odstotka na 6,4 odstotka pri osnovnih šolah in z 2,02 na 14 odstotkov pri srednjih šolah. To so ogromni skoki, kar nekaj novih zasebnih šol bo moralo nastati kaj hitro po sprejemu zakona. Iz priložene tabele, v kateri so navedene sedanje zasebne šole, izhaja, da prevladujejo cerkvene. Jih bo po novem še več, kaj bodo s tem pridobili učenci in delodajalci, ministrstvo ne pojasni. Njegova edina razlaga je, da s tem prispeva k “možnosti uresničevanja ustavne pravice staršev, da usmerjajo vzgojo svojih otrok”.

Ministrstvo predlaga, da po novem šole ne bodo več financirane na oddelek, ampak na učenca, ker je to trend v zahodnih državah. Tak sistem je bil menda že poskusno uveden tudi v Sloveniji. V razlagi ministrstva pogrešam razlago, kaj konkretno je pokazal poskusni projekt v Sloveniji, ki ga izvajajo že od leta 2004. Katere so bistvene prednosti takšnega načina financiranja, zakaj je pri takšnem načinu denar davkoplačevalcev bolj učinkovito porabljen, katere prednosti tak sistem financiranja prinaša šolam. Nov sistem financiranja na učenca bo veljal le za srednje šole, gimnazije in višje strokovne šole, postopno ga nameravajo uvajati do leta 2012. Kakšno bo to postopno uvajanje? Bodo oddelke do uveljavitve zakona financirali po starem, nove oddelke po uvedbi zakona pa po novem?

Ministru za šolstvo pa predlog zakona prepušča odločitev, ali bo financiranje na učenca uvedel tudi v osnovnih šolah in drugih zavodih. V šolah in zavodih, ki jih sofinancirajo lokalne skupnosti, bo minister za spremembo sistema financiranja moral pridobiti tudi njihovo soglasje. V predlogu zakona je opredeljeno tudi “posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela” vrtcev in šol. To bodo preverjali in potrjevali pristojni javni zavodi (zavod za šolstvo, center za poklicno izobraževanje, andragoški center). A tega do zdaj nihče ni nadziral in preverjal, je vsaka šola kar sama odločala o prenovi programov? Bodo ti nadzorniki lahko samo preverjali ali bodo tudi predpisovali posodobitve, kaj pa če bo šola za to potrebovala dodaten denar, ga bo dobila?

Novost je tudi, da bo občina lahko sama odločila, koliko oddelkov bo smel imeti javni vrtec, zdaj je po zakonu zgornja meja 30. Ta sprememba je dobrodošla, saj zaradi tega otroke marsikje odklanjajo, strinjati se je mogoče tudi z ministrstvom, da bo zaradi večjega števila otrok, mogoče znižati ceno za vrtec.

V predlogu sprememb zakona o osnovni šoli ministrstvo vztraja pri uvedbi drugega tujega jezika kot obveznega predmeta, kar je, tako piše, v skladu s smernicami EU, da je treba “izboljšati temeljne veščine, še posebej s poučevanjem najmanj dveh tujih jezikov že v najzgodnejši dobi”, poleg tega imajo šole s področja obveznega izobraževanja drugi tuji jezik kot obvezni predmet v 20 deželah, to je vse, kar pojasnjuje ministrstvo.

Če bo predlog ministrstva sprejet, bodo osnovne šole po novem morale učencem ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov, med katerimi bodo morali obvezno biti pouk tujega jezika (že tretji jezik?), nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki in pouk retorike (četudi je anketa zavoda za šolstvo pokazala, da ju učenci večinoma ne izberejo). Učenec bo moral izbrati vsaj dve uri izbirnih predmetov na teden, s soglasjem staršev se bo lahko odločil tudi za tri. V čem je ta rešitev boljša od sedanje, ministrstvo ne pojasni, zakaj tri predmete izpostavlja in jih bodo šole morale obvezno ponuditi, tudi ne.

Ministrstvo predlaga, da bi osnovne šole po novem lahko predmete združevale (to ne bi veljalo za materni jezik, matematiko, tuji jezik kot obvezni predmet in športno vzgojo). Tako bi učenci na teden lahko imeli manj predmetov (ker nekaterih nekaj časa ne bi imeli), lažje bi se osredotočili na posamezne predmete, manj bi imeli domačih nalog in lažje torbe, pojasnjuje ministrstvo. A nimajo največ domačih nalog pri matematiki, slovenščini, tujem jeziku, ki jih morajo imeti na urniku vse leto vsak teden? Ne bo to povzročilo kampanjskega učenja? Ker recimo nekaj časa ne bodo imeli fizike, bodo nanjo povsem pozabili, ne bo kontinuitete, potem pa se bodo kampanjsko naučili snov za kontrolno nalogo? Učitelji imajo že zdaj težave predelati predpisano snov, tem primeru bo potrebnega več ponavljanja, bo treba zaradi tega predelati manj snovi? Kaj bo to pomenilo za učitelje, bodo pol leta v šoli od jutra do večera, pol leta pa bodo doma, v skrajnem primeru seveda?

V predlogu zakona je predvideno tudi novo poglavje Odločanje o pravicah in obveznostih učencev in Vzgojno delovanje šole. Ministrstvo pojasnjuje, da bi s tem postavili jasno ločnico med vzgojnim delovanjem šole, ki je strokovne narave, in upravnopravnim odločanjem, za katerega velja zakon o upravnem postopku. Za to ločitev so se odločili na podlagi predlogov pravnikov in uradnikov na ministrstvu, pa tudi na podlagi zahtev, ki so jih “dobili iz prakse”. Dobro bi bilo, če bi ministrstvo to odločitev pojasnilo s konkretnimi primeri.

V predlogu sprememb zakona o osnovni šoli je predvidena tudi sprememba načina ocenjevanja vključno z opustitvijo splošnega učnega uspeha. Kaj bo z vedenjsko oceno, zgleda še ni jasno; ministru Zveru naklonjena civilna družba zahteva njeno ponovno uvedbo, v osnutku pa ni omenjena. Skratka, ne glede na predloge in kritike, ministrstvo tudi pri tem zakonu vztraja pri svojem. Če bo predloga nespremenjena poslal tudi na vlado in ju bo ta sprejela, bi ju lahko z dopolnili spremenili le še poslanci.

Objavljeno pod kultura in šolstvo, slovenija | | |