Ostre besede so letele po nedavnem vrhu EU-Rusija v Samari. Ruski predsednik Vladimir Putin, nemška kanclerka Angela Merkel kot predsedujoča EU, in predsednik evropske komisije José Manuel Barroso so se razšli brez dogovora (tukaj in tukaj).

Dmitri Trenin, namestnik direktorja inštituta Carnegie Moscow Center, razlaga, da se v zadnjih 17 letih ni spremenila le Rusija, spremenila se je tudi Evropa. Rusija se je pobrala in se vrača med sile, v Evropsko unijo so vstopile vzhodnoevropske države, ki imajo drugačno zgodovino odnosov z Rusijo kot zahodnoevropske članice.

To se je najlepše pokazalo v sporu zaradi spomenika v Estoniji. Medtem ko Estonci pravijo, da je v njihovi državi po drugi svetovni vojni nemški nacizem samo zamenjala druga oblika diktature, to je stalinizem oziroma komunizem, ga ni Rusa, ki ne bi ponosno postavil na prvo mesto, da je Sovjetska zveza premagala Hitlerja in nacizem. Na ta “občutljiv živec” so stopili v Estoniji, pravi Trenin. V odnosih med Rusijo in Evropsko unijo je to treba upoštevati. Potrebna bodo desetletja ne leta, da bo Rusija uredila odnose z vzhodnoevropskimi državami. Za ene se Evropa začne na nemški meji, za druge se konča na ruski meji. Zelo veliko bo treba še narediti, da bo Kremelj Rigo in Talin obravnaval tako kot Berlin, Pariz.

Vsekakor bi bilo treba odpreti arhive iz 30. in 40. let prejšnjega stoletja, v njih je veliko gradiva, ki bi ga zgodovinarji morali preučiti. Seveda pa je treba tisto dogajanje obravnavati v kontekstu tistega obdobja, ne pa ga seliti v leto 2007 in sedanjo Evropo, je jasen Dmitri Trenin.
Pravi tudi, da tako rekoč ni možnosti, da bi prišlo do nove hladne vojne. Dejstvo je, da je Rusija postala kapitalistična država, tako kot vzhodnoevropske države, do demokacije pa je še zelo daleč. Od Evropske unije in zahoda nasploh Moskva pričakuje, da bodo Rusijo sprejeli takšno, kot je, jo enakopravno obravnavali. Predsednik Vladimir Putin je to letos jasno povedal na konferenci v Münchnu. Žogica je še zmeraj na zahodu, da mu odgovori. Sicer pa ima rusko vodstvo le dva prijatelja: nafto in plin.

Ruskega predsednika Putina so v Samari dodatno razjezili očitki nemške kanclerke Angele Merkel, da je nekdanjemu šahovskemu svetovnemu prvaku Gariju Kasparovu kot vodji opozicije preprečil, da bi prišel v Samaro in tam pripravil demonstracije proti režimu v Kremlju. Putin ji je menda zabrusil, da gotovo sama ve, da voditelj države ne more imeti popolnega nadzora nad policijo in da ta ukrepa tudi po lastni presoji.

Dmitri Trenin pa opozarja, da Gari Kasparov ni edini voditelj opozicije v Rusiji. To je tudi Eduard Limonov, ki vodi nacionalistično boljševistično stranko. “Z njim ne bi želel sedeti za isto mizo. Sam se najbolj bojim ruskega kapitala in pripadnikov boljševikov. Kombinacija prenovljenega nacionalista in levičarskega populista bi bil zelo nevaren ali kar smrtonosen koktejl,” na podlagi svojih analiz opozarja izvedenec Trenin.

Prihodnjo pomlad bodo v Rusiji volitve. Po Treninovem mnenju veliko sprememb ne bodo prinesle. Putinova politika bo v Kremlju prevladovala še vsaj dve leti, novi predsednik jo bo namreč prevzel. Trenin ugotavlja, da je to dobro, to je pot ki pelje Rusijo naprej.

Na vprašanje, ali je katera zahodna vrednota, ki je za Rusijo nesprejemljiva, odgovarja, da je po njegovem mnenju ni, zaradi tega je tudi nova hladna pravzaprav neverjetna. Čaka pa oblasti v Rusiji še veliko dela, da bodo vzpostavile pravno državo, vladavino prava, spoštovanje pogodb.

Glavna fronta, ki jo ima Rusija tačas odprto z ZDA in hkrati deli tudi EU, je raketni ščit, ki ga nameravajo ZDA pod okriljem zavezništva Nato postaviti na Poljskem in Češkem. Kremelj temu ščitu v glavnem nasprotuje zaradi nezaupanja, pravi Trenin. To ni nikakakršno presenečenje, saj ameriški obrambni sekretar Robert Gates Rusijo obravnava na enaki ravni kot Kitajsko in Severno Korejo. Ko je to izjavil v kongresu, so ameriški mediji to komajda zabeležili, v Rusiji pa je bila to novica za prvo stran, zanje je to pomenilo, da je Rusija sovražnica ZDA.

Drugače bi tudi bilo, če bi ZDA ščit nameravale postaviti recimo v Nemčiji, kar ne bi bilo bistveno bolj daleč od meje z Rusijo. V tem primeru bi se pogajali po diplomatskih poteh. S Poljsko takšni pogovori niso mogoči, saj so poljske oblasti popolnoma prekinile odnose z Rusijo.

Objavljeno pod svet | | |