Benitez je naredil vse: ostarele obrambne linije Milana se je lotil s presingom, ki je preprečeval dotok žog do kreatorja Milanove igre Pirla. Napadel jo je z dvema bočnima igralcema, ki znata kdaj in kdaj poslati v 16-metrski prostor tudi uporaben predložek. V napad je dal garača Kuyta, ki rad “svoje” branilce utrudi do nezavesti. Gerrarda je dal na položaj “prostega” radikala med sredino in napadom. Začel je celo z zadnjim veznim - Mascheranom; lekcija, ki se jo je naučil po predlanskih 3:0 v prvem polčasu, ki ga je začel brez Hamanna.

AC Milan je bil v precej izgubljenem položaju - Inzaghi je bil odrezan, Kaka je dobil za vsako pirueto tri udarce, Pirlo je imel težave pri oddajanju žoge, Seedorf je taval v času in prostoru, Ambrosini je bil le ime v uradni statistiki. V 45. minuti pa je sledil ključni trenutek tekme: neumen prekršek Alonsa na Kakaju, prosti strel Pirla, ki je zadel Inzaghija v hrbet in - 1:0 za Italijane.

Od tu ni bilo več povratka za angleško multinacionalko. Razen Gerrardove priložnosti v drugem polčasu je Milan rutinsko branil rezultat in izkoristil še Benitezovo kockanje za povišanje vodstva: iz igre je namreč dal Mascherana, ki je dihal za vrat Kakaju, za Croucha. Kaka se je razmahnil in mojstrsko asistiral Pippu za 2:0. Kuyt je nato še enkrat pokazal na edino slabost Milanove igre v zaključnih bojih Lige prvakov: prekinitve. Na ta način so denimo dobili oba gola proti Bayernu. Bi torej moral Benitez začeti z visokim Crouchom in čakati na proste strele? Težko, da bi se taktika obnesla; Milan namreč ni naredil niti enega prekrška v t. i. nevarni coni. Tudi zato je bil včeraj preprosto - boljši.

Objavljeno pod šport, svet | | |