Z Nicolasom Sarkozyjem je v Franciji zmagal intelektualni pragmatizem, ne avtoritarni liberalizem. V volivni kampanji se ni izogibal temam, kakršne so priseljevanje, reforma javne administracije in zmanjšanje zadolženosti, reforme trga dela, vprašanja socialne države, protekcionizem. O vseh teh temah je že takoj na začetku kampanje odprl javno razpravo. S tem je volivcem dal vedeti, da se neprijetnim temam ne izogiba, da jih ne pometa pod preprogo. Pokazal jim je tudi, da bo probleme reševal s konsenzom, kolikor bo to le mogoče, je med pogovorom na Centru za evropske politične študije (CEPS) v Bruslju dejal profesor Franck Debié, generalni direktor inštituta Foundation pour l’Innovation Politique iz Pariza.

Tudi Sarkozyjeva tekmica, socialistka Ségolène Royal, je po Debiéjevih obljubljala reformo administracije, a ljudem ni znala razumljivo povedati, kako bo to izvedla. Sarkozy je kot profesionalec v politiki to znal, povedal, da je administracija predraga in prevelika zaradi podvajanja na državni in lokalni ravni. Ker je razumljivo povedal, kaj je narobe, je dobil tudi veliko glasov od javnih uslužbencev. To je intelektualni pragmatizem.

Volivcem in podjetnikom je Nicolas Sarkozy povedal, da je preveč zapleten davčni sistem škodljiv, s preglednostjo in poenostavitvami ga je mogoče le izboljšati, enako pozitivno sporočilo je imel za reformo trga dela. Poudarjal je, da morajo Francozi več delati, da bodo več zaslužili, seveda ljudje hočejo več zaslužiti, biti bolj bogati. To sporočilo so zaradi tega spet z odboravanjem sprejeli tako lastniki kapitala kot delavci. Zaradi takšnih pozitivnih sporočil so za Sarkozyja množično volili pripadniki nižjega srednjega razreda, delavci in brezposelni, ki so sicer tradicionalni volivci socialistične stranke, pravi Franck Debié.

Sarkozy je roko ponudil tudi sindikatom, z njihovimi voditelji se je sestajal med volivno kampanjo, pa tudi takoj po zmagi na volitvah. Ampak dediščina, ki mu jo je zapustil dosedanji predsednik Jacques Chirac, je lahko tudi strupena tableta, meni profesor Debié. Po zakonu namreč sindikati lahko vselej, ko z vlado ne dosežejo dogovora, pripravijo stavko. Ni nujno, da bodo to počeli, saj jim isti zakon hkrati omogoča, da so vse od začetka udeleženi v pogajanjih, torej bodo lahko takoj razčiščevali nesoglasja in iskali kompromise.

Debiéja je presenetilo, da med volivno kampanjo ni bilo nič govora o vojski, glede na to, da je zmanjšanje proračuna ena glavni obljub, saj je francoski vojaški proračun izjemno velik. Nov francoski predsednik bo pragmatičen tudi pri odnosih z ZDA, izogibal se bo protiameriški retoriki. Jasno bo tudi dal vedeti, da je za Francijo koristno, da je članica mednarodnih organizacij (OZN, WTO, NATO), vendar morajo te delovati.

V Evropi bo poskrbel za močno povezavo z Nemčijo in Veliko Britanijo. Njegov cilj bo čim hitrejša rešitev institucionalne krize v EU, sprejem mini ustavo, podpiral bo skupno politiko na področju energetike in varovanja okolja, zaradi tega EU potebuje zunanjega ministra in predsednika. Te teme bodo prevladale nad tradicionalnimi, kot je skupna kmetijska politika. Glede Turčije Nicolas Sarkozy kot pragmatik dobro ve, da sam kot francoski predsednik ne more prekiniti pogajanj, saj je bila odločitev o tem sprejeta s konsenzom vseh držav članic. Debiéjeve besede je Sarkozy potrdil že takoj danes, ko se je srečal s predsednikom evropske komisije in evropskega parlamenta.

Na vprašanje, ali je intelektualni pragmatizem Nicolasa Sarkozyja tudi vmešavanje v uredniško politiko medijev, saj je znano, da je nekaj krat preprečil objavo člankov, ki mu niso bili povšeči, je Franck Debié odgovoril: V Franciji je problem koncentracija tiska, problem kapitala, ki ga obvladuje. To velja tudi za televizijo, ki je bila dejansko zmagovalka volitev, saj je med kampanjo zaslužila ogromno denarja.

Katere obljube bo Sarkozy uresničil, je težko reči, a to tudi ni bistveno. Bolj pomembno je, meni pariški izvedenec, kako jih bo uresničil. Njegov predhodnik Jacques Chirac je recimo uresničil kar okrog 90 odstotkov obljub, ki jih je dal leta 2002, ampak čas je šel med tem naprej in svet se je precej spremenil.

Sarkozy v predsedniških volitvah ni zmagal zato, ker bi ljudje volili zanj kot osebo, večina je podprla paket reform. Zdaj je vprašanje, ali je tisto, kar je obljubljal, res sposoben uresničiti, pa tudi, ali Francozi to res hočejo. Prav tako ni mogoče napovedati, kakšen bo rezultat parlamentarnih volitev, ki bodo junija. Socialistična stranka ima recimo na lokalni ravni kar nekaj politikov, ki volivce nagovarjajo povsem drugače kot voditelji v Parizu.

Objavljeno pod svet | | |