Sekret papir za vrača
igor, torek, 22. maj 2007Pred dvema letoma je Slovaška še imela reformistično vlado Mikulaša Dzurinde. Iz tega obdobja, ko se je zdelo, da hoče tudi nova slovenska vlada po podobni poti, so mi dobro ostale v spominu določene enostavne parole, ki so se zelo uspešno lansirale v javnosti. Najbolj razpoznavna je na primer bila »Bogati bodo še bolj bogati, revni še bolj revni«. Spomnim se celo elektronske pošte Alojza Soka, ki je takrat krožila po medmrežju, v kateri se je Sok pridušal, da se je v kontaktih z nekom iz Slovaške pa res prepričal, da so bogati še bolj bogati, revni pa še bolj revni. No, pri nas so sedaj že legendarni protesti novembra 2005 naredili reformam konec. Vlada je enostavno vrgla brisačo v ring.
Dve leti kasneje ima Slovaška populistično vlado Roberta Fica. Nasprotniki reform so ob spremljanju slovaške predvolilne kampanje leta 2006 in zmagoslavju populista Fica že skoraj napisal nekrolog liberalno usmerjenih reformam. Govorilo se je o koncu slovaškega eksperimenta, odpravljanju enotne davčne stopnje, novem pohodu socialno usmerjene politike. Zato je danes še toliko bolj zanimivo kaj se sedaj v resnici dogaja na Slovaškem.
Gledano v celoti se navkljub populističnim napovedim preobrata v ekonomski politiki ni zgodilo nič. Tako kot skoraj vedno v primeru populističnih obljub se je pokazalo, da je pobiranje glasov plitko razmišljujočega medianskega volivca eno, poskusi uresničevanja nepremišljenih obljub pa drugo. Od odprave enotne davčne stopnje, kljub velikim pričakovanjem slovenskih populistov ni bilo nič, saj je bila že blaga reakcija gospodarstvenikov, mednarodne investicijske skupnosti in kritično razmišljujočega dela javnosti dovolj, da je nova vlada spoznala, da se s tem pač ne gre šaliti. Menjati konja, ki po uvedbi reform, prinaša 8.2 - odstotno gospodarsko rast, ni pametno. Edino, kar se je dejansko uvedlo od visoko zvenečih obljub je subvencija v višini evra in pol pri računu za ogrevanje za vse upokojence nad 65 let. Idealen primer za zbijanje šal ob vrčku Zlatega fazana.
Tako kot na primeru Estonije pred leti se je torej tudi na Slovaškem pokazalo, da reformistična vlada izgubi volitve z veliko verjetnostjo. Ljudje vlado zavržejo, kljub temu, da nočejo zavreči sprememb, ki jih je uvedla. Očitno je, da se je tega ustrašila tudi slovenska vlada.
Mnogi so za to krivili negativno nastrojeno slovensko javnost. Sam sem tudi podobno mislil. Vendar tega ne verjamem več. Če je 72-letni Slovak, ki je večino svojega življenja preživel v komunizmu, sposoben enotno davčno stopnjo dojemati predvsem kot moderen davčni sistem in ne kot vzrok še večjega bogastva bogatih in še večje revščine revnih, potem težava reformističnih vlad ne more biti negativno javno mnenje samo po sebi. 72-letna oseba po petdesetih letih komunizma reformnega duha ne nosi v sebi. O njem se lahko pouči, če mu nekdo proces reform ustrezno predstavi. Pri tem naj bo enotna davčna stopnja samo metafora. Dejansko gre za vse ukrepe, ki iz okostenele države blaginje delajo moderno socialno državo. Težava je torej predvsem v vladah samih in ne javnem mnenju. Če sami ne razumejo, kaj pozitivnega reformni proces prinaša, potem o tem ne morejo prepričevati skeptikov. Reformni proces potem tudi ne more biti cilj neke politične poti, temveč predvsem kratkoročno manipulacijsko sredstvo, ki se zavrže takoj, ko ne prinaša več političnih točk. Tako kot se je to zgodilo pri nas.
Te dni lahko v medijih zelo nazorno spremljamo, zakaj korenitih reform v Sloveniji za časa te vlade ne bo. Težava ni v sindikatih, upokojencih, levičarjih in še čem podobnem. Težava je v tem, da so tisti, ki bi morali biti nosilci sprememb, sposobni zelo podrobno in suvereno govoriti o velikem številu tajnih in javnih dokumentov in finančnih fondih različno sivih odtenkov. Stavim, da poznajo tudi podrobnosti s spornega računa za vračev dišeči sekret papir. Niso pa pripravljeni z enako suverenostjo, enako zavzetostjo in natančnostjo spregovoriti ljudem o potrebnih reformah.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
banaliziranje problema
Vprašanje dišečega skret papirja ni vprašanje nesmotrne porabe 1000€ davkoplačevalskega denarja, temveč vprašanje ne-pravnosti države in lopovskih skupnoskledarskih manir.
Oziroma vprašanje za milijon dolarjev, kako si predstavljate uspeh (prepotrebnih in od JJ neizpeljanih) ekonomskih reform, brez da bi zagotavljali dvojčka prostega trga, to je pravne države čistih računov brez skupnoskledarskih primesi …
mission impossibile
“Menjati konja, ki po uvedbi reform, prinaša 8.2 - odstotno gospodarsko rast, ni pametno.”
no, take trditve so sijajen prikaz popreproščenega razmišljanja reformistov. vzamemo X (EDS) in Y (rast) in predpostavimo, da sta že kar vzročno povezana. za raziskave, kje iskati dejanske vzroke, ni potrebe.
eno je trditi, da je X odgovoren za Y, drugo je to empirično dokazati. tukaj pa imajo reformisti hude probleme, tudi z analitiki kake DB.
@teater
Ja imaš prav. Saj zato je tudi primer dejansko izmišljen. Sem si pa male sposodil in zlorabil asociacijo.
@Drugi dom
Enkrat sem že priporočil pozorno branje. “Izvedba reform” = EDS je za tiste, ki hočejo videti samo to, o celotnem paketu pa molčijo. V tem primeru očitno tudi. Zato sloni očitek hudih problemov reformistov o nezmožnosti dokazovanja na votli oz. podatknjeni premisi.
Vseeno pa dajva obnoviti logiko sklepanj. Fico je napovedal spremembe, s katerimi bi izpoljšal stanje na Slovaškem. (1) Napiši prosim kaj je tukaj null hipoteza in jo primerjaj s tisto, ki jo pripisuješ popreproščenemu razmišljanju reformistov in tisto, ki sledi iz stavka, ki sem ga napisal v tekstu. (2) Za čez palec testiranje teh hipotez zberi nekaj podatkov. Jaz navajam enega. Ficu so bili predočeni še drugi. Najdeš jih lahko tudi sam. V poslovnem tisku se najde še kar nekaj argumentov. Zelo poučno je npr. pobrskati po case studyjih HBS-a. (3) Na podlagi testa povej katero od hipotez lahko zavrneš, predvsem pa bi rad, da na podlagi tega dokažeš, da je moj stavek, ki ga navajaš, zaradi tega logično nekonsistenten. V kolikor je, je Fico naredil napako, ne?
No, prosim lepo. Dajmo to empirično(!) analizirati. Da vidimo kako to dela nekdo, ki je v empirični analizi dobro podkovan. Zelo rad bi videl razliko med preprostim, popreproščenim in, seveda, kompleksnim razmišljanjem. Predvsem pri slednjem se vedno čudim nad kristalno čistostjo vzročno-posledične strukture, ki je, priznam, sam nisem sposoben doseči.
Konjski argument, Igor, je bolj ali manj znan vsakemu bralcu Ekipe. Ampak, veljal je tudi v času, ko je Umar nekje leta 2005 napovedal relativno stabilno rast nad 4 odstotke do leta 2008. Vlada torej ni imela potrebe menjati konja, ki zmaguje. Ne da ni pripravljena, potrebe nima … Ampak OK, si do konjskega argumenta prišel brez Ekipe.
@ igor
krasno, krasno… in ti si upaš priporočati pozorno branje?
“Od odprave enotne davčne stopnje, kljub velikim pričakovanjem slovenskih populistov ni bilo nič, saj je bila že blaga reakcija gospodarstvenikov, mednarodne investicijske skupnosti in kritično razmišljujočega dela javnosti dovolj, da je nova vlada spoznala, da se s tem pač ne gre šaliti. Menjati konja, ki po uvedbi reform, prinaša 8.2 - odstotno gospodarsko rast, ni pametno.”
torej, kaj je zdaj konj, ki ga ni pametno zamenjati?
dodatek: in ki (konj) prinaša 8,2-odstotno rast. Ali jaz res ne znam brati (malo verjetno) ali pa nekdo ne ve kaj piše.
Brez razburjanja, prosim. Nikoli nisem očital nepoznavanja črk ter njihovih zloženk v slovenske besede. A o empiričnem preverjanju vzročnosti pa nič? Iz prvega komentarja se nehote opazi precej samozaupanja.
Na neke zapletene raziskave, (ki ji seveda navadna raja ne razume), se sklicujete zgolj socialisti, ki se nočete sprijazniti z dejstvom, da so liberalne reforme - torej odmik od velike sociale, ključ do uspeha vseh držav, ki so te reforme uvedle.
Preden so liberalne reforme izvedli, so naredili naredili raziskavo, katere reforme bodo dobro dele. Saj so uvedli reforme z namenom izboljšanja gospodarstva. Tako, da že zaradi tega logično sledi, da so reforme tisti konj, ki ga ni pametno zamenjati.
Ampak vi socialisti ne boste hoteli priznati, zato boste na vsak način zahtevali nove raziskave, in ne boste hoteli sprejeti rezultata, da so to liberalne reforme.
Sicer sem pa o slabostih progresivnih davkov pisal že v svojem blogu, medtem, ko si ti podoben komentar na svojem blogu pocenzuriral. Zelo očitno je, da je bil preveč prepričljiv.
Katere pa so te uspešne države, ki so uspešne ravno zaradi liberalizacije in zatrtja socialne države? Finska? Kanada? Norveška? Katera?
Ali lahko podrobneje pojasniš konstrukt “zatrtja socialne države”.
Finska, Kanada, Irska, Estonija, Švica, Danska - so države, ki so gospodarsko bistveno liberalnejše od Slovenije.
Ali to pomeni, da so “zatrle socialno državo”?
Kje je, mimogrede, določen obseg najmanjši možni obseg socialne države, ki ne pomeni “zatrtja socialne države”?
“Brez razburjanja, prosim. Nikoli nisem očital nepoznavanja črk ter njihovih zloženk v slovenske besede.”
haha. tega ti tudi jaz nisem očital, kajne?
si kot štih, ki vzame nek grafek o ameriški gospodarski rasti, na podlagi katerega pol fenomenalno dokazuje, kako bushevi tax cuts res delujejo, pri čemer pa mu ne kapne, da sočasnost še ni vzročnost.
tole “Menjati konja, ki po uvedbi reform, prinaša 8.2 - odstotno gospodarsko rast, ni pametno.” je isto.
seveda je vse skupaj, kot že pri omenjenemu, začinjeno tudi z lepo diskvalifikacijo drugače mislečih; “kritično razmišljujočega dela javnosti”, ergo: EDS ne podpirajo nekritični in nerazmišljujoči.
ne manjka niti tipična komunistična avantgardistična miselnost, ko pogumni reformisti vodijo ljudstvo, ki ne nosi “reformnega duha”.
ampak vsi vemo, da povezava eds->rast le ni tako buletproof in da je verjetno na strani tistih, ki so po tvoje “nekritični in rerazmišljujoči” večja gneča, tudi med eminentnimi svetovnimi ekonomisti.
@ Drugi dom
Tako kot sem pričakoval. Niti enega odgovora na moja vprašanja. Pa daj, da že enkrat še vsi ostali preberemo, kako testira vzročnosti nekdo, ki mu je že kapnilo, da sočasnost ni vzročnost. Za nekoga, ki mu hitro kapne, bi bili odgovori enostavni. Mimogrede bo znal razložiti, da je nekaj isto. Kaj torej? A kapne ali ne kapne? Saj smo potrpežljivi. Vmes lahko napišeš še kako splošno debato. Ni problema. razgledi.net so temu namenjeni.
Na, ja… če stopiš komu na rep, očitno res zacvili. no, eni začnejo tudi grizti.
“Menjati konja, ki po uvedbi reform, prinaša 8.2 - odstotno gospodarsko rast, ni pametno.”
vseeno (in zadnjič), take izjave si noben resni ekonomist, ki se noče postaviti v vlogo ideološkega gobcača, ne bi privoščil, ker predpostavlja, da so druge možne razlage - poleg EDS - za slovaško rast nepomembne/minorne ali celo neobstoječe. Če pa je to komu uspelo prepričljivo utemeljiti (lahko to vidimo?), vsaka čast, Nobelova ne uide. Naslovi bodo fenomenalni: Z EDS ekspresno do 8,2-odstotne rasti! Osebno sicer še vseeno dvomim, ker učinki EDS seveda niso tako jasni kot jih prikazuje lokalni libertarni krožek (recimo: http://www.imf.org/external/pu.....m?sk=19892)
ampak ja, veliko veselja pri propagandi in diskvalifikaciji drugače mislečih še naprej. za Finance si dober.
Še vedno čakamo pojasnilo, kako je lahko slovaška gospodarska rast tako visoka, če zanjo niso zaslužene liberalne reforme skupaj z EDS.
Kateri so tisti cenjeni ekonomisti, ki ne priznavajo, da je Bushevo znižanje davkov imelo pozitivne učinke?
Drugi dom očitno še ni dojel, da se sam obnaša tako, kot očita drugim - poskuša diskvalificirati drugače misleče. Drugega kot napada ad hominem ni videti.
“Še vedno čakamo pojasnilo, kako je lahko slovaška gospodarska rast tako visoka, če zanjo niso zaslužene liberalne reforme skupaj z EDS”
beri bolje.
“Kateri so tisti cenjeni ekonomisti, ki ne priznavajo, da je Bushevo znižanje davkov imelo pozitivne učinke?”
enako.
o bushevih tax cuts:
http://economistsview.typepad......ts_fu.html
Igor, zakaj se sploh ukvarjaš s temi pregnitimi opicami? Ti si vrhunski ekonometrist, zate je degradacija, da se s takimi izcedki sploh pogovarjaš. Itak. Ne razumejo nič.
Fico je levi populist na ravni Semoliča. Če on ne zviša davkov in ne uvede progresivnega obdavčenja dohodkov je to le zato, ker se zaveda katastrofalnih učinkov takšnega ukrepa (oz. če smo malo hudomušni - “nima nobenih konkretnih dokazov, da visoki davki višajo gospodarsko rast, prepričan je le v to, da je nizki davki ne!”).
Znanstvenih dokazov za to dejstvo je veliko. Npr. Christina Romer: The Macroeconomic Effects of Tax Changes: Estimates Based on a New Measure of Fiscal Shocks [Romer and Romer], UCLA, marec 2007, citiram:
“Tax changes have very large effects on output. Our baseline specification suggests that an exogenous tax increase of one percent of GDP lowers real GDP by roughly three percent.”
ali pa Henrekson in Davis: Tax Effects on Work Activity, Industry Mix and Shadow Economy Size: Evidence from Rich-Country Comparisons, citiram:
“Regressions on rich-country samples in the mid 1990s indicate that a unit standard deviation tax rate difference of 12.8 percentage points leads to 122 fewer market work hours per adult per year, a drop of 4.9 percentage points in the employment-population ratio, and a rise in the shadow economy equal to 3.8 percent of GDP.”
V življenju bi se vsi lahko naučili seštevati, toda nekateri preprosto ne premorejo politične volje za to.
“V življenju bi se vsi lahko naučili seštevati, toda nekateri preprosto ne premorejo volje za to.”
Tole je mišljeno filozofsko, je pa lahko razumljeno tudi čisto matematično, kot računanje točke preloma v dveh primerih; vloga z višjo glavnico in nižjo mero in z nižjo glavnico in višjo mero.
Socialisti bodo morali še utemeljiti, zakaj bi morali njihov pogled imeti za privzetega, če se ne dokaže drugače - obnašajo se natanko tako.
Ker po njihovo ni dokazov, da liberalne reforme, vključno z nizkimi davki, delajo dobro za gospodarstvo, bi morali kar sprejeti njihove visoke davke in visoko progresivnost, kljub temu, da ni nobenih dokazov, da imajo visoki davki in visoka progresivnost kakšen dober učinek.
@Alter Janez. Se strinjam. Gre za neke vrste načelo subsidiarnosti v razmerju med posameznikom in državo, kot ga poznamo tudi v evropskem pravu med državami članicami in Evropsko unijo. Torej, modificirano načelo subsidiarnosti bi pomenilo, da država ureja le in kolikor državljani sami ne morejo doseči ciljev in jih zaradi učinka ali obsega lažje doseže država.
Iz tega je možno potegniti 3 sklepe:
- velja domneva, da zadeve uredijo državljani sami;
- dokazno breme je na tistemu, ki želi (na novo ali še naprej) urejati zadeve na ravni države,
- v dvomu o tem, ali je možno doseči cilje oziroma jih država lažje doseže, se zadeva ne ureja na ravni države.
Socialisti, ki imajo problem z dojemanjem realnosti, seveda izhajajo iz dane situacije, kjer so davčne stopnje že določene (v Sloveniji seveda bizarno pretirane), in se pridušajo: reformisti, liberalci, zdaj pa najprej dokažite, da je znižanje davčnih stopenj koristno. Takšnim je potrebno zgolj retorično postaviti vprašanje, s čim lahko upravičijo in opravičijo zapravljanje denarja za vzpenjače, umetne otoke, stanovanjske sheme, itd.
Argumenta o proverbial 72-letnem Slovaku ne razumem.
Ce je (po avtorjevo) bilo 72-Slovaku mozno razloziti prednosti liberalizacije gospodarstva, zakaj je pa pol izvolil socialista ?
Ce je bilo 72-Slovaku mozno razloziti prednosti liberalizacije gospodarstva, zakaj je bila podjetniska in intelektualna elita (in ne 72-Slovak) tista, ki je zaustavila ficotove plane za iznicitev reform ?
V clanku navedena dejstva o Slovaski dokazujejo samo to, da so v znatni meri reforme ireverzibilne, in ne dokazuje da jih 72-letni Slovak dojema pravilneje=drugace kot mu so jih razlozili populisticni socialisti.