podrobneje

Videti je, da sta se največja in tretja največja italijanska banka dogovorili. Z njuno združitvijo bo nastala druga (za HSBC Holdings) največja evropska (in peta svetovna) banka po tržni kapitalizaciji. Unicredit bo prijateljsko prevzel Capitalio, za dobrih 20 milijard evrov, združena banka pa bo glede na trenutno ceno njunih delnic vredna več kot 100 milijard evrov. Čez palec je to nekako stokrat več od, denimo, NLB.

Pravzaprav bi Unicredito Italiano največjo slovensko banko lahko kupil zgolj z dobičkom letošnjega prvega četrtletja. A je danes dogovorjeni posel za Slovenijo zanimiv zaradi nečesa drugega. Najprej kajpak zato, ker je Unicredit preko pred poldrugim letom prevzete bavarske Hypovereinsbank na slovenskem trgu prisoten z banko BA-CA; Avstrijce so Nemci prevzeli še pred tem.

Odkar Unicredit vodi Allessandro Profumo (ostal bo menda tudi na čelu združene banke), je banka napredovala za nekaj razredov in vseh temu primernih načrtov očitno še ni uresničila. Že nekaj časa, še preden danes dogovorjenim poslom, denimo, visoki evropski finančni krogi napovedujejo možnost združitve Unicredita in francoske banke Societe Generale. Ta je v Sloveniji prisotna z banko SKB in to je drugi razlog, zakaj so načrti Unicredita za Slovenijo zanimivi.

“If UniCredit buys Capitalia it does not necessarily rule out a deal with Societe Generale,” said a London-based analyst with a European investment bank who asked not to be identified. “But it does mean it won’t happen very soon,” said the analyst.

Analitiki pričakujejo, da bo ‘prebava’ Capitalie trajala najmanj slabo leto. A tega časa Unicredit morda ne bo imel, saj se po Societe Generale menda oziroma tudi največja francoska banka BNP Paribas, peta največja evropska banka. Če to drži, se zna ponoviti hud boj za plen, podoben spopadu še potekajočemu britanskega konzorcija pod vodstvom Royal Bank of Scotland in nizozemske ABN Amro za britansko banko Barclays.

Nekoč vodilne evropske banke - nemške - medtem prav tako postajajo ‘godne’ za prevzeme. S približno 62 milijardami evrov tržne kapitalizacije je največja Deutsche Bank zunaj prve deseterice v Evropi. Če banke okrog nas postajajo večje, nemške pa ne, ima to posledice, pravi predsednik združenja nemških bank.

“Wenn alle Banken um einen herum größer werden und die deutschen nicht, dann hat das Konsequenzen”, hatte Klaus-Peter Müller, Präsident des Bundesverbandes deutscher Banken, zuletzt gewarnt. Ähnlich skeptisch äußerte sich Deutschlands oberster Finanzaufseher Jochen Sanio, der die Institute als Übernahmekandidaten sieht: “Nach der neuen Mathematik können sie ganz schnell zu den Objekten der Begierde gehören.”

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


ni odzivov na “Druga največja evropska banka bo italijanska”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word



 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina










 preberite še

V ZDA rešujejo še eno (vele)banko, kako varne so slovenske?

Po reševanju Bear Stearns marca in prisilnem podržavljenju bank Fannie Mae in Freddie Mac pred nekaj dnevi se ameriška finančna kriza v tem tednu poglablja s prisilno prodajo investicijske velebanke Lehman Brothers. Potem, ko ji je grozil stečaj in je vrednost njenih delnic na borzi močno padla, so se lastniki Lehman Brothers odločili banko prodati. [...]

| Print This Post | ni odzivov »

NLB svojim komitentom sporoča, naj zamenjajo banko

Na hrbtni strani rednega mesečnega izpiska o prometu, ki ga te dni dobivajo komitenti NLB, je med drugimi tudi obvestilo o nadomestilu za dvig gotovine na bankomatih. Od 1. aprila 2007 bo nadomestilo za dvig gotovine s kartico osebnega računa - BA Maestro na bankomatih drugih bank doma in v vseh državah EU, kjer je valuta [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Davkoplačevalci že zdaj jamčijo za 4,2 milijarde evrov posojil

Slovenski davkoplačevalec je bil po podatkih ministrstva za finance konec junija letos porok za vrnitev dobrih 4,2 milijarde evrov kreditov, ki so jih z državnim poroštvom najela podjetja in druge javne in državne ustanove. Največji delež teh kreditov (62,7 odstotka oziroma 2,67 milijarde evrov) odpade na “dejavnost promet in skladiščenje”, kar z drugimi besedami pomeni [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Ivan Ribnikar o lastnikih bank in različnih kapitalizmih

Da naše banke niso večinoma v tujih rokah, da torej niso podružnice tujih bank, je pomembno z mnogih vidikov. To vedo predvsem tam, kjer so ob začetku tranzicije večino bank prodali tujcem na osnovi tudi nam znane teze, ki je verjetno pri nas še vedno v obtoku, le da je morda začasno prikrita, da je [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Kakšni so riziki slovenskih bank?

Jože v svojem prispevku Reševanje NLB? sprašuje, ali vlada javnost nemara s piarovsko akcijo pripravlja na reševanje NLB, glede na to, da je v sporočilu za javnost napisala »Dokapitalizacija je eden od predpogojev za nadaljnje doseganje izvrstnih rezultatov in ohranjanje visokih mednarodnih ratingov«. Evropski komisar za notranji trg Charlie McCreevy je februarja, sicer zaradi ameriške [...]

| Print This Post | 2 odziva »

 arhiv

 koledar

maj 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« april   junij »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

 razgledi.net