Približno 15 let po lastninjenju družbenih podjetij in pet let po sprejetju zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic je vlada odločila, da v Sloveniji ne bo nove certifikatske privatizacije. Delnice zavarovalnice Triglav, ki po zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2002 pripadajo 750 tisoč državljanom Slovenije, naj postanejo last Kapitalske družbe (Kad), predlaga. Končno odločitev bodo sprejeli poslanci državnega zbora.

Državljanom 35 odstotkov delnic največje zavarovalnice po oceni vlade ni mogoče razdeliti, ker bi to bil s “pravnega, logističnega in stroškovnega vidika izredno zahteven postopek”. Da to ni izvedljivo, so izvedenci opozarjali že leta 2002, a jih politiki, na oblasti in v opoziciji, niso poslušali. Vladi sta takrat kot poslanca SDS in NSi Andrej Vizjak in Andrej Bajuk ves čas očitala, da fizične osebe zapostavlja v primerjavi s pravnimi osebami. Hotela sta, da jim na enak način takoj omogočijo pridobitev Triglavovih delnic. Niti pomislila nista, da je to neizvedljivo.

Omenjeni zakon so sprejemali v času, ko se je takratna generalna direktorica in predsednica uprave Nada Klemenčič na smrt skregala s takrat vodilno stranko LDS in finančnim ministrom Antonom Ropom. Ker ‘rdeča direktorica’ Klemenčičeva tudi opoziciji na čelu s SDS in NSi ni bila povšeči, tudi ta ni nasprotovala zakonu, ves čas pa so poslanci posebej izpostavljali fizične osebe. Glavne politične stranke na oblasti in v opoziciji so se leta 2002 pri lastninjenju Triglava poenotile in skupaj iskale možnosti za čim prejšnjo odslovitev Klemenčičeve. Zavarovalnica in njeni zavarovanci jih niso zanimali.

Seveda tudi Nada Klemenčič ni brez krivde. Vse do sprejetja zakona je arogantno zavračala kakršen koli kompromis, še več, s spornimi dokapitalizacijami je vse do zadnjega trenutka skušala povečati delež zasebnega kapitala, ki ga je imela v rokah sama skupaj s prijateljskimi podjetji. Med politiki in vodstvom Triglava se je takrat odvijala prava vojna, nihče ni izbiral sredstev, obtožbe o zlorabah in neupravičenem bogatenju so letele vsepovprek.

Končalo se je z odstavitvijo Klemenčičeve zaradi previsoke plače in nagrad ter s sprejemom zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, po katerem je Odškodninska družba (Sod) postala začasna skrbnica dela družbenega kapitala Triglava, ki pripada pravnim osebam (podjetjem, društvom, organizacijam, političnim strankam). Začasni skrbnik deleža, ki pripada fizičnim osebam, je po zakonu iz leta 2002 postal Kad. Kako bi ga razdelili tem zavarovancem, bi morala vlada opredeliti v posebnem zakonu, ki bi ga morala sprejeti v letu dni.

Na podlagi zakona iz leta 2002 je Slovenski inštitut za revizijo izračunal delež družbenega kapitala v Triglavu. Ugotovil je, da ga je 85 odstotkov, od tega odpade 58,6 odstotka na premije pravnih oseb in 41,4 odstotka na premije fizičnih oseb. To razmerje je inštitut določil na podlagi podatkov o sklenjenih zavarovalnih policah in vplačanih premijah Zavarovalni skupnosti Triglav leta 1990. Inštitut je poleti leta 2002 delež 58,6 odstotka, ki pripada podjetjem, še razdelil na javna podjetja (15,4 odstotka) in zasebna podjetja (43,2 odstotka). Maja leta 2003 je vlada, ki jo je takrat že vodil Anton Rop, izdala odločbo, da imajo fizične osebe v Triglavu 35,1 odstotka delnic, pravne osebe 36,7 odstotka, stari delničarji 15 odstotkov in osebe javnega prava 13,2 odstotka.

Oktobra 2003 je Sod na svoji spletni strani objavil seznam 3995 pravnih oseb, ki so bile upravičenci za nakup Triglavovih delnic. Kot so takrat poročale Finance, je bilo med njimi 160 gasilskih društev, 180 lovskih družin in 36 župnijskih uradov. Na seznamu so bili še taborniki, ribiške družine, zveza komunistov, liberalnodemokratska stanka Tolmin in Radovljica, stara Ljubljanska banka, Iskra, Jugobanka, Jugoreklam, Jugotekstil… Upravičenci so lahko kupili dokapitalizacijsko delnico Triglava po 2700 tolarjev le, če so kupili tudi osnovno delnico po ceni 27 tisoč tolarjev z revalorizacijo. Upravičenci, ki so dokazali, da so bili leta 1990 zavarovanci Zavarovalne skupnosti Triglav, so za vložitev vloge za pridobitev delnic imeli čas do 10. aprila 2004. Kot poroča Dnevnik, je Sod v roku prejel 1468 zahtevkov, ki se nanašajo na 29 odstotkov vseh delnic zavarovalnice.

Sodu bo tako, če bodo ugodno rešeni vsi zahtevki, ostalo približno 8 odstotkov delnic. V zadnjih treh mesecih je na pravne osebe že prenesel 5,4 odstotka delnic, ki so bile na sivem trgu vredne vsaj 66 milijonov evrov.

Sod je pridobil tudi delnice, ki pripadajo osebam javnega prava (15,4 odstotka). Skupaj z 8 odstotki delnic, ki mu bodo predvidoma ostale od zasebnih upravičencev, bo na koncu imel torej v Triglavu 23,4 odstotka delnic. Prek Soda in Kada ima država torej zagotovljen nadzor nad 58,5 odstotka delnic Triglava in temu ustrezen vpliv na njegovo poslovodstvo.

Zakona, v katerem bi določili, kako razdeliti Triglavove delnice med fizične osebe, nikoli niso začeli pisati. Finančni minister Andrej Bajuk zdaj napoveduje, da se bo v “najkrajšem možnem času z delnicami Triglava trgovalo na odprtem trgu, najbolje bi bilo, če bi Zavarovalnica Triglav kotirala na borzi”. Ali bo te delnice mogoče kupiti na borzi še letos, ni želel povedati. Če bo Bajuk držal besedo, bo delnice Triglava lahko legalno po tržni ceni kupil vsakdo, ki ima denar.

Vlada bi morala zdaj čim prej odgovoriti na vprašanje, kako bo Kad, ki je v državni lasti, upravljal s tem premoženjem, ki ga je dobil podarjenega, kako ga bo plemenitil. Kadova skrb so tudi pokojnine. Aleš Ahčan z ljubljanske ekonomske fakultete, denimo, pravi, da se mu Kad ne zdi primeren lastnik, ki bi lahko zagotovil razvoj in širitev nabora produktov zavarovalnice. O tej vlogi Kada vlada zelo malo govori, čeprav so napovedi o rasti izdatkov za pokojnine zelo zaskrbljive.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |