Lahkotna omalovaževalnost je izginila. Predsednik države je razburjen, ogorčen, napet, išče besede, izdaja ga glas, že kar nebogljeno gestikulira, se proglaša za edini in zadnji branik pred ‘njimi’, ko govori o sebi, mimogrede preskoči v tretjo osebo … ‘želijo me uničiti’ … ‘dokumenti nič ne dokazujejo’ … ‘njihov strah je prav bolesten’ … ‘zlorabili in uničili so institucijo’ … ‘ali mislite, da sem se jaz okoriščal’ … ‘še bolj bodo pobesneli’.

Ni ga bilo prijetno gledati. Nikogar na predsedniški funkciji ne bi bilo v takšni izdaji. Ob napovedanem koncu politične kariere Janezu Drnovšku grozi ‘boj za lastno dediščino’. Njegovo mesto v zgodovinskih knjigah postaja negotovo. Kar je njegov problem. Državljani imajo svojega. Predsednik države v takšni izdaji zaradi neke vladne delovne skupine je simptom, ki govori o nevarnih političnih razmerjih.

Nastopa v petkovih 24ur komercialke kot tudi v Odmevih nacionalke predsednik ni izpeljal prepričljivo. Videli smo prizadetega Drnovška, ne moremo pa biti gotovi zakaj. Ker mu po nedolžnem pripisujejo nečednosti in ga napadajo, ne meneč se za ‘širše posledice’ ali, ker je prišlo na dan nekaj, kar je bilo namenjeno pozabi? Drugače kot še minulo nedeljo, ko je govoril o ‘komisiji za obrekovanje‘, se je tokrat Drnovšek resda odzval na konkretne očitke, a za njegovim zanikanjem in dajanjem ‘roke v ogenj’ za sodelavce ne stoji več neokrnjena avtoriteta.

Predsednik vlade Janez Janša je z mirnostjo in predvidljivostjo svoje neomajne mantre o štali v Sovi, ki jo je treba počistiti, pa ‘če bi za to potrebovali eno leto’, sinoči v istih oddajah naredil vtis ‘politika s poslanstvom’. Kar na volivce, ne nujno samo njegove siceršnje privržence, najbrž deluje privlačno. Name vsekakor ne. Politikov s poslanstvom se bojim kot Danajcev z darovi. Prej ali slej v imenu cilja pozabijo na sredstva.

Prej ali slej praviloma pozabijo tudi, kaj je zanje priporočljivo, kaj smejo povedati, ne da bi se čez pol leta ali še malo kasneje zaradi teh besed znašli v ‘razlagalni stiski’. Premier Janša je tako sinoči izrekel nekaj stavkov, ki si jih velja zapomniti (in shraniti povezave). Najprej tistega pomenljivega o celem letu, ki zlovešče napoveduje naravnost brezobzirno predvolivno kampanjo prihodnje leto. Potem tistega o 100% verodostojnosti doslej objavljenih poročil in gradiva vladne delovne skupine ter njihovi dokazljivosti na sodišču, pa onega o doslej objavljenih ‘malenkostih’ in ‘majhnem delu’ doslej odkritih nezakonitosti in nepravilnosti v primerjavi s tistim, kar še pride.

Danes je Janša povedal še malo več in in tudi slikoviteje: ‘… to /nakup letalske vozovnice/ ni edina stvar, ki meče sum na povezave med uradom predsednika države in nezakonitim delovanjem agencije … ko je bil Drnovšek kot predsednik vlade odgovoren za ravnanje Sove, so se dogajale težke nepravilnosti, ki so dokazljive … sedaj režemo nezakonita ravnanja iz nekega tkiva, ki je, upajmo, vsaj v osnovi zdravo … mislim, da bo ta roka, ki jo je dal v ogenj za nekatere v tej agenciji, zelo gorela’.

S političnega stališča je gotovo nekaj. Polarizacija postaja tako močna, da grozi posrkati sleherno državljansko držo. Mogoče je le verjeti ali ne verjeti, biti vernik enega ali drugega. Kdor od vlade zahteva, da ob nadzoru Sove spoštuje temelje pravne države in hkrati od predsednika, da se obnaša funkciji primerno, se ne more nadejati številčni družbi.

Malodane vsak spletni forum priča o tem, kje je ta dežela, ki jo je eden hotel dvigniti na višjo raven zavedanja, drugi pa narediti spet sproščeno.

Objavljeno pod slovenija | | |