Paul Wolfowitz je sinoči ugotovil, da se dogovarja o pogojih za odhod s Svetovne banke, poročajo mediji. Oditi mora, ker je prekršil etična pravila. Svoji partnerki je priskrbel napredovanje in višjo plačo. Če bo res odstopil, bo prvi predsednik Svetovne banke, ki bo moral zapustiti položaj zaradi kršitve etičnih pravil. Predsednika Svetovne banke imenuje ameriški predsednik.

George Bush je Paula Walfowitza (63 let) imenoval za predsednika Svetovne banke pred dvema letoma. Na izbiro mu je dal možnost, da postane veleposlanik ZDA pri OZN ali predsednik Svetovne banke. Odločil se je za Svetovno banko. Ko so njeni uslužbenci izvedeli za to odločitev, so bili prepričani, da gre za novinarsko raco. Pripravili so mu zelo hladen sprejem, a On oziroma PW, kakor ga imenujejo, jih je presenetil. S sodelavci se zna pošaliti, ni mu nerodno vprašati, če nečesa ne ve, hitro razume, v čem je problem, o svojih predlogih razpravlja in posluša argumete. Ni le vojak, ki samo ukazuje.

Novinarji so si ga najbolj zapomnili po floskulah. “Mi bivamo v hotelih s petimi zvezdicami, preveč ljudi pa živi z dolarjem na dan,” je menda povedal v prav vsakem pogovoru z njimi. Zapomnili so si tudi, da je sogovornika med pogovorom le redko pogledal. Do prihoda na čelo Svetovne banke je bil Wolfowitz namestnik obrambnega ministra v Bushevi administraciji. Bil je eden največjih zagovornikov napada na Irak. Bush mu je zaupal pripravo tega napada.

Po prihodu v Svetovno banko je Paul Wolfovitz novinarjem vseskozi zatrjeval: “Ne služim več ZDA. Sem predsednik Svetovne banke in vem, kaj to pomeni.” Kot eno najpomembnejših nalog si je zadal boj proti korupciji. Pravi, da ima vsaka korupcija dva konca, na enem je tisti, ki podkupuje, na drugi pa tisti, ki jemlje. Dajalci so preveč pogosto bogate države, je razlagal na različnih koncih sveta. V domači hiši pri boju zoper korupcijo ni bil dosleden, saj je hkrati vseskozi na visoke položaje v banki menda imenoval ljudi na podlagi zvez in poznanstev. Na enak način torej, kot je uredil plačo in položaj svoji partnerki.

Svetovna banka je ustanova, ki ima opravka z ogromno vsoto denarja. Na leto dodeli okrog 25 milijard dolarjev posojil za odpravo revščine in razvoj manj razvitih držav. Je ena največjih posojilodajalk tretjemu svetu. Posojila daje več kot 100 državam za obnovo in razvoj mest, šol, cest, bolnišnic. Njena posojila so dolgoročna, kdo jih dobi, odloči odbor 24 izvršnih direktorjev. Denar za ta posojila si priskrbi na kapitalskem trgu, nekaj ga dobiva od bogatih držav članic (vseh članic Svetovne banke je 184), ki si v zameno hočejo zagotoviti svoj vpliv v revnih državah. Skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) ju imenujejo dvojčka. Ustanovili so ju leta 1944.

Na splošno velja, da Svetovna banka pomaga revežem. Nekaj koristi gotovo naredi, ne gre pa prezreti ugotovitve nobelovca Josepha Stiglitza, da Američani takoj odslovijo vsakogar, ki se zares zavzema za pravično trgovino, ker v tem primeru škoduje interesom ZDA.

Objavljeno pod opilki, svet | | |