podrobneje

Favnov labirint (Pan’s Labyrinth)

Ni težko razumeti, zakaj je film Favnov labirint (2006) mehiškega režiserja in scenarista Guillerma del Tora (Blade II) osvojil toliko nagrad in navdušil zlasti ameriško občinstvo. Filmska pripoved v njem je tako šokantna, sveža in briljantno izpeljana, da podobne že dolgo nismo videli. Nekako normalno se zdi, da je takšne izvirne pripovedi sposoben južnoameriški filmski ustvarjalec, predvsem pa ustvarjalec, ki se ne uklanja stereotipnim predstavam o tem, kakšen in kako narejen mora biti dober film.

Zgodba je pravzaprav preprosta in postavljena v prelomni čas španske državljanske vojne oziroma tik po njej, ko zmagoviti Francov režim odstranjuje zadnje skupine ideoloških in političnih nasprotnikov. V tem trpkem času se enajstletna Ofelija znajde v »naročju« nove družine, ki jo je njena obupana in noseča mati zasnovala s sadističnim frankističnim stotnikom Vidalom. Deklica zavrača surovo resničnost, v kateri živi in se vse bolj zateka v pravljični svet, ki pa je lahko, kot vemo vsi, enako grotesken in surov.

Ofelijin je tak pravzaprav samo na prvi pogled – maske Favna, Bledičneža (Doug Jones) in krastače so grozljive, vendar mnogo manj surove od na prvi pogled prijaznega očima, ki zadržano uživa v zadajanju najgrozovitejših bolečin. Zato pa so vedno bolj zahtevne tri naloge, ki jih mora Ofelija izpolniti v pravljičnem svetu, da bi rešila zakleto kraljično. Hkrati se te naloge tudi čedalje bolj navezujejo na resničnost.

Prav izjemno spretno, fluidno prehajanje filmske zgodbe iz resničnosti v pravljičnost in nazaj je poleg izvrstne igre vseh sodelujočih, še zlasti mlade Ivane Baquero, in fantastične scenografije (Eugenio Caballero), ki se ne zateka k računalniško ustvarjenim podobam, glavna odlika filma Favnov labirint. Gre za »pristno« pravljico bratov Grimm, postavljeno v resnični svet in brez vseh (dobronamernih) cenzur, ki naj bi otroke obvarovale pred zlom tega sveta. Prav zato seveda zares ni namenjen mladim gledalcem, tudi tistim starejšim ne, ki ne prenesejo grafičnih prikazov nasilja. Vendar bodo zato zamudili odličen film, ki čustveno pretrese in vrača vero v izvirnost filmske pripovedi.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | Print This Post |


2 odziva na “Favnov labirint (Pan’s Labyrinth)”  

  1. 1 rock-mx

    Res hud film, nujno za pogledati.

  2. 2 rok

    Krastača v drevesu naj bi predstavljala nacizem/fašizem, naseljen v človeštvu. Pošast z očmi na rokah pa njegovo avtoritativnost in materalizem. Če je kdo sprejemal njegove sadove (hrana na mizi), si ga je režim takoj podredil.

    Konec je podoben tistemu, ki smo ga videli nekoč v filmu Brazil; edini način, da se oseba izogne grozotam režima je, da se zateče v sanje ali norost.

    Film zahteva gledalca, ki razmišlja. Brez takega gledalca ga nima smisla predvajati.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

300

Film 300 predstavljajo kot upodobitev dramatične bitke pri Termopilah, ki je »začrtala pot demokraciji«. In to je načeloma res, samo da se ne drži »zgodovinskih dejstev«, ampak grafične predloge Franka Millerja – drugače povedano, režiser Zack Snyder s sodelavci scenarij je za film napisal po stripu. Kar je najbrž temeljni razlog za to, da imajo [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Tekla bo kri (There Will Be Blood)

Pohlep je temeljno gibalo tudi v zadnjem letos z oskarji nagrajenem filmu, ki je pravkar prišel na spored. Pohlep po moči, denarju, uspehu – in pohlep po dušah, ki je v filmu postavljen nasproti prvemu, vendar se na koncu izkaže, da je samo druga plat iste zgodbe. Film Tekla bo kri režiserja Paula Thomasa Andersona (morda [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Cvitkovičevo Remek delo pred premiero

Za kaj gre? Kratek film. Moški si v garaži zgradi Remek delo. Opazujeta ga Ženska in Deček. Vse tri opazuje Bog. Ideja? Ideja za film Remek delo (Masterpiece) se je porodila med snemanjem filma Odgrobadogroba. Finance? S scenarijem smo kandidirali na avdio-vizuelnem skladu Ministrstva za kulturo, vendar je bil, po pričakovanju, zavrnjen. Pa potem? S skupino prijateljev smo se odločili, da bomo [...]

| Print This Post | 3 odzivi »



Ni prostora za starce (No Country For Old Men)

Ko je lani pulitzerjevo nagrado za roman Cesta dobil Cormac McCarthy, sem postal pozoren na ameriškega pisatelja, ki ga dotlej razen po imenu nisem poznal. Kmalu potem se je razširila tudi novica, da nagrajeni roman že prevajajo v slovenščino, zato sem se odločil naročiti prejšnjega, Ni prostora za starce. Že sam začetek me je popolnoma očaral [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Dobri pastir (The Good Shepherd)

Če mislite, da je novi film Roberta De Nira Dobri pastir, ki govori o razvoju protiobveščevalne službe, iz katere je nastala Cia, pa tudi o življenju njenega protagonista, napeta in akcij polna zgodba, se motite. Namesto tega je skoraj triurni film zelo počasnega tempa srhljiva metafora jalovosti vohunstva in življenja ljudi, ki se z njim [...]

| Print This Post | 2 odziva »

 arhiv

 koledar

maj 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« april   junij »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

 razgledi.net