Nemški stane 6 evrov, enako je treba odšteti za francoskega in španskega. Daleč najdražji je slovenski, zanj zahtevajo kar 50 evrov. Takšne so v trafiki v evropski četrti Bruslja cene za spominski kovanec za 2 evra, ki so ga članice evroobmočja izdale marca letos ob 50. obletnici podpisa Rimskih pogodb. Ko gledam kolekcijo na pultu, rečem prodajalki, da je cena za slovenski kovanec izredno visoka v primerjavi z drugimi. Pojasni mi, da je povpraševanje veliko, ponudba pa majhna.

V Ljubljani so enak kovanec marca ob izidu prodajali za 14 evrov, na spletu pa sem našla ponudbo, da nekdo ravnokar prodaja 111 slovenskih spominskih kovancev Rimska pogodba-50 let po 2200 evrov, kar znese 19,8 evrov za enega, za 24 kovancev pa je objavljena ponudba za 495 evrov, kar je 20,6 evra za enega. V bruseljski trafiki se torej slovenskega spominskega kovanca Rimska pogodba-50 let (še) ne izplača kupiti.

Banka Slovenije na svoji spletni strani objavlja, da je Slovenija izdala 400 tisoč takšnih kovancev. Na Banki Slovenije jih ni več na voljo.

V trafiki v Bruslju prodajajo kovance iz vseh članic Evropske unije. Na zalogi imajo tudi evrske kovance iz San Marina, Monaka in Vatikana. Te države so jih izdale in evro uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo na podlagi posebnega dogovora z Evropsko unijo. Kolekcija vatikanskih evrov, ki so v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo, v omenjeni trafiki stane 195 evrov, kolekcija slovenskih evrskih kovancev, ki so v rednem obtoku in so zakonito plačilno sredstvo, pa 20 evrov. Medtem ko so evrski bankovci v vseh članicah enaki, imajo kovanci na hrbtni strani nacionalne motive.

Objavljeno pod življenje s slogom | | |