Pravičnost za Srbijo
vojko, nedelja, 13. maj 2007Kar zadeva mene, bom še vedno raje poslušal Molitvo od Partibrejkersov. Pa nimam nič proti Mariji Šerifović. Prav nasprotno, punca se mi zdi fenomenalna. ‘To zadevo bomo uredili med seboj,’ je izjavila na tiskovni konferenci. Mislila je kajpak na evrovizijsko zmago, ki da bo pripadla eni od vzhodnoevropskih držav.
To, da bo evropski vzhod ‘odpel’ zahod s helsinškega odra, so slutili bolj ali manj vsi. ‘Strah kroži po Evropi, izvira z vzhoda, žvenketa z verigami folklore in se ne zmeni za dober slog. Tako stvari vidijo zahodni varuhi okusa in prerokujejo balkanizacijo evrovizijske popevke. Upajmo, da imajo prav, je zapisal Spiegel.
Ein Gespenst geht um: Es stammt aus Osteuropa, rasselt mit den Ketten der Folklore, schert sich wenig um guten Stil. So sehen es westliche Geschmackswächter und prophezeien eine Balkanisierung des Grand Prix. Hoffentlich haben sie recht.
Imeli so prav. Ampak, a ni logično, da je vzhodna Evropa bolj ustvarjalno predrzna ‘polovica’ stare celine? Korupcija, nasilje, demokracija v povojih, socialne razlike …, nemara malo cinično, ampak … vse to je bistveno boljša podstat za razmah, hm, umetniške ustvarjalnosti od pravne države, demokracije, politične korektnosti, razprav o evropski ustavi in tako dalje.
Navdih se pač ne rojeva tam, kjer so ljudje zadovoljni z izbiro med royali in sarkozyji ter janšami in pahorji, leclerci in carefourji ter lidli in eurospini, ampak tam, kjer so prisiljeni izbirati med tadići in nikolići, janukoviči in timošenki, med molkom in kroglo, med delom za 250 evrov mesečno ali kriminalom. Zato je bila, kot ugotavljajo mnogi, letošnja evrovizijska popevka bistveno bolj zanimiva, če ne že boljša, od številnih prejšnjih.
Srbija je zmagala, pa še vlade nima in navzlic petkovemu sporazumu ni gotovo, da jo bo tudi res dobila. Zmagala je, a bo verjetno kot gostiteljica Eurosonga prihodnje leto že brez Kosova. V zameno zanj bo morda dobila evropska pridružitvena pogajanja.
Slovenija je, ne še ‘čisto’ zahodna, a tudi ne vzhodna, izkazala vsaj smisel za samoironijo. Takrat, ko si je Peter Poles z velikansko baterijo posvetil v obraz. Kar je bil povsem spodoben prispevek k letošnjemu nenavadnemu Eurosongu.
Objavljeno pod življenje s slogom, opilki |
|
|





To bi seveda veljalo v kolikor razumemo Evrovizijo kot prostor, kjer se sprosca tovrstna (ie politicna) glasbena energija. Sam menim, da temu ni tako.