Evropski inštitut je lahko le karikatura ameriškega MIT
darja, nedelja, 13. maj 2007Ena od zadnjih iznajdb znanstvenikov na ameriškem inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology) je robot čistilka, poroča nemški tednik der Spiegel. Nikoli več pospravljati, namesto tega se sproščeno zlekniti in zoprno domače delo prepustiti sostanovalcu iz jekla in z izbuljenimi očmi - raziskovalci pod vodstvom Aarona Edsingerja z MIT delajo na tem, da bi uresničili te sanje, piše Spiegel. Razvili so robota z imenom Domo, ki zna slediti gibom in ima umetne mišice, s katerimi lahko recimo pospravlja živila v regale.
Za robota to ni prav nič enostavno. Vsak predmet najprej z roko strese in s kamero nariše gib. Na podlagi posebnega softwara nato prepozna, kaj ima v roki. V naslednjem koraku analizira dejansko obliko in velikost predmeta, na podlagi teh podatkov se odloči, je v regalu je zanj najprimernejši prostor. Za zdaj je Domo žal na voljo le za raziskave.
Tak inštitut, kot je MIT, so si zamislili tudi politiki v Bruslju. Sam predsednik evropske komisije José Manuel Barroso ga je pred letom dni predstavil kot velik projekt, ki bo Evropski uniji omogočil pri raziskovanju in inovacijah ujeti ZDA. Zelo kmalu se je izkazalo, da je Evropski inštitut za tehnologije (EIT) zgolj pobožna želja. V evropski komisiji, svetu EU in evropskem parlamentu po številnih seminarjih, posvetovanjih in analizah še zmeraj vedo le to, da zaradi načina predstavitve Barrosovega predloga ne morejo kar odložiti v predal. Še zmeraj namreč ne vedo, kako se bo EIT financiral, kako bo organiziran, katera bodo temeljna raziskovalna področja. Ni realnih možnosti, da bi EIT vsaj približno zaživel in bil vsaj bleda senca uglednega EIT, ki je seveda nastal povsem drugače. EIT je lahko le njegova karikatura.
Pri razpravah o EIT v okviru evropskega parlamenta sodeluje slovenska poslanka Romana Jordan Cizelj. Po nedavni javni razpravi v parlamentu ugotavlja, da je prvotni predlog evropske komisije o ustanovitvi EIT kot centraliziranega inštituta dokončno zavržen. Zdaj razpravljajo o inštitutu v obliki grozdov (ustanovili bi 5 ali 6 mini inštitutov za posamezna področja). To je predlog v eni od raziskav evropskega parlamenta, evropska komisija pa zdaj predlaga povezavo inštitutov v mrežo, ki naj bi se imenovala EIT.
Najbolje bi bilo, da bi o organiziranosti in financiranju EIT razmišljali do izteka mandata Barrosovi evropski komisiji leta 2009. Tako bi se najbolj elegantno izognili polomu.
Objavljeno pod znanost in tehnologija | 
| 
|
Darja, ampak MIT je univerza. A sta zadevi primerljivi? Če to upoštevaš in pogledaš podobne dosežke še ostalih ameriških Ivy League univerz, potem je to debato ponovne potrebno zreducirati na primerjavo med ameriško in evropsko univerzo.
Jaz sem razumela, da je MIT povezava med univerzo in znanstvenimi inštituti. Če pa je univerza, je pa sploh nemogoče, da bi jo v EU lahko kopirali.
No, MIT je univerza po ameriško, torej izobraževalna inštitucija z zelo močnimi raziskovalnimi oddelki na številnih znanstvenih področjih, od aeronavtike, robotike do genetike in ekonomije (http://web.mit.edu/research/). In ti raziskovalni oddelki v povezavi z industrijo razvijajo tudi robote… Najbližje MIT pri nas je Jožef Štefan, samo še pedagoški del mora bolj ojačati.
@jože: res dobro, da ste zadnji stavek pričeli z “Najbližje”, pri IJŠ je pedagoško delo vendarle “spin-off”, medtem ko je MIT, kot pravilno pravite, ustanova z izrazitim izobraževalnim poslanstvom. In strinjam se, da bo najbrž v Evropi zelo težko v EIT ponoviti model MIT.
EIT ne bo nikoli zaživel, dokler bo EU del raziskav predstavljal le 5 % vseh sredstev v raziskave v EU in dokler bodo tudi v raziskovalni politiki prevladali lobistični nacionalni interesi: na eni strani uradniki, ki sedijo na kupih denarja, ki ga delijo svoji klienteli in na drugi strani lobisti v belih plaščih, ki jih le zanima, kako čim več denarja potegniti k sebi, ne glede na rezultate. Pri oblikovanju EIT bi bilo temeljno vprašanje, kje bo sedež in kdo bo imel koristi od tega. Jasno je, da veliki trije: Francozi, Britanci in Nemci ne bodo spustili, da to ne bi bilo pri njih, ter da pa bi za EIT čim več plačal nekdo tretji. Da bi EIT bil v Estoniji, Slovaškem ali Sloveniji, kaj pa mislite! To je pač evropska stvarnost. Trenutna, verjetno pa vsaj še srednjeročna. Edino kar obstaja in se vrti so kmetijske subvencije…
Zgodba o EIT je malce bolj kompleksna, kot pa jo prikazuje Darja.
Ideja o EIT kot o centralni ustanovi se prakticno nikoli ni znasla na kaksnem uradnem papirju, ampak jo je tudi Evropska komisija zavrgla se preden je objavila predlog uredbe o EIT. Ta predlog omenja le in zgolj EIT kot mrezo ” Skupnosti znanja in inovacij ” (Knowledge and Innovation Communities).
Zal je sam predlog uredbe izredno nedorecen pri kljucnih vprasanjih, zlasti financiranju in splosno je znano, da prakticno nobena clanica EU nad njim ni navdusena. Vendar predlog, kakrsen koli ze je, tako Svet EU kot Evropski parlament obravnavata ze nekaj mesecev. In vodenje obravnave bo 1. 1. 2008 v Svetu EU prevzela Slovenija, kar bo gotovo zanimivo opazovati…