Babilon so poimenovali najnovejšo stavbo, ki so jo dogradili za potrebe evropskih institucij v Bruslju. Menda je previsoka, da bi v njej imeli zasedanja visokih političnih predstavnikov, v njo bi lahko treščilo letalo, zato so jo namenili prevajalcem. Ti so kljub temu novih prostorov veseli, čeprav razporeditev ni prav nič posrečena, ker so ji precej pozno spremenili namembnost.

Po vstopu Bolgarije in Romunije s 1. januarjem letos, ima EU 23 uradnih jezikov. Delovni jeziki so uradno angleščina, francoščina in nemščina, s tem da slednjo uporabljajo redko. Vse seje in novinarske konference so vedno v angleškem in francoskem jeziku, nemščina je glavni jezik na novinarskih konferencah le zdaj, ker so se Nemci v času svojega predsedovanja odločili uporabljati svoj jezik. Nemško dosledno govori tudi nemški komisar Günter Verheugen. Tudi Francozi zlepa ne spregovorijo drugače kot v svojem jeziku.  Španci in Italijani pa najbolj glasno zahtevajo večjo enakopravnost za svoja jezika.

Ko zasedajo ministri in poslanci evropskega parlamenta, razprave tolmači prevajajo v vse uradne jezike. Načeloma je prevod v vse jezike na voljo tudi na novinarskih konferencah evropskih komisarjev. Ko sta slovenski in slovaški evropski komisar Janez Potočnik in Jan Figel skupaj stopila pred novinarje, sta se odločila, da jim bosta dokazala, da je med slovenščino in slovenčino, kakor svoj jezik imenujejo Slovaki, večja razlika kot samo v črki š.

Dokumente, potem ko so sprejeti, dosledno prevajajo vse jezike. Ne glede na to, da se število jezikov povečuje - pred bolgarščino in romunščino je uradni jezik postala stara irščina oziroma galščina, Katalonci bi za vsako ceno radi dosegli, da bi uradni jezik postal tudi njihov jezik - se poraba papirja zmanjšuje, ker je vse več dokumentov na voljo le v elektronski obliki. Hrvaški in turški pogajalci denimo ne prihajajo več v Bruselj s kupi papirja, ampak potegnejo iz torbe in dajo na mizo samo disk.

Birokratski  in strokovni jezik ni enostaven za prevajanje. Slovenski prevajalci pravijo, da se največ krat znajdejo tako, da vzamejo različico v angleščini, francoščini in po možnosti še v katerem jeziku, ki ga znajo, in tako skušajo najti najustreznejši prevod. Enako počnejo tudi novinarji, saj so tudi sporočila za javnost veliko krat nejasna. Eden od nemških novinarjev se je pred časom hudoval, da nikakor ne more razbrati, kaj hočejo povedati, čeprav je sporočilo napisano v njegovem materinem jeziku. Na komisiji so mu sami svetovali, naj vzame še različico v katerem od drugih jezikov, ki jih razume, ker nad prevajalci, ki delajo začasno ali honorarno, nimajo nadzora.

S približevanjem slovenskega predsedovanja je vse več razprav, v kolikšni meri je smiselno uporabljati slovenski jezik. Kako bodo na konferencah za novinarje govorili ministri in predsednik vlade, se menda še niso dokončno odločili.

Objavljeno pod kultura in šolstvo, svet | | |