Polovica vseh katoličanov živi po statističnih podatkih v Južni Ameriki. Ni čudno, da si je papež Ratzinger za svojo šesto pot v tujino izbral obisk Brazilije. Še preden je letalo z njegovo svetostjo vred pristalo na letališču v Sao Paolu, je Benedikt XVI. poskrbel za veselico: Po njegovem mnenju bi morali katoliške poslance, ki so v mehiškem parlamentu glasovali za pravico do splava - izobčiti.

Mehiški škofje so namreč grozili levičarskim politikom, ki so v parlamentu podprli zakon za legalizacijo abortusa. ‘Izobčenje iz Cerkve ni nekaj arbitrarnega, temveč je predvideno v zakoniku kanonskega prava … Umor nedolžnega otroka je nezdružljiv s sprejemanjem Kristusovega telesa (obhajila). Mehiški škofje niso naredili nič novega, nič presenetljivega ali posebnega: storili so samo tisto, kar predvideva cerkveno pravo,’ je na letalu povedal papež Ratzinger novinarjem.

Seveda. Pred poldrugim mesecem so tudi italijanski škofje v prvi poslanici pod novim predsednikom, genovskim nadškofom Angelom Bagnascom, tamkajšnjim katoliškim politikom povedali, kakšna je njihova naloga: Ubogati nauk cerkve! Brez izgovorov o avtonomiji laikov v politični sferi, brez kakršnega koli pluralizma interesov.

Naj se ve, kakšna mora biti cerkev pod vodstvom bivšega šefa vatikanske kongregacije za doktrino vere. Mnogim je ostalo v spominu, kako je kardinal Ratzinger tedaj opravil s priljubljeno teologijo osvoboditve v Južni Ameriki. Kot papeža pa ga dve desetletji zatem čaka še spopad z vse bolj priljubljenimi duhovnimi gibanji in raznimi novimi sektami, ki odžirajo članstvo katoliški cerkvi tudi na najbolj krščanskem kontinentu. Ni vatikanski Osservatore romano pred dnevi slučajno zapisal, da je govoriti proti papežu ‘podlo in teroristično’ dejanje.

Objavljeno pod svet | | |