povsem soglasni smo. Le potrdil sem vajine sklepe. Definicija, ki sta jo podala v poskusu razumevanja Lorencija je v nasprotju z ekonomsko opredelitvijo družbene blaginje, ki je nekakšna vsota individualnih sreč. Intervencija v smislu nacionalnega interesa bi bila smiselna le v naslednjem: če gre za eksternalijo ali javno dobrino in bi ta eksternalija in javna dobrina odtehtala izgubo povsem privatnih koristi. To pomeni, da bi bilo smiselno, da država intervenira, npr. v lastništvo bank, če bi to povzročilo tako velik ponos državljanov, da bi odtehtal slabe bančne storitve.. To bi še nekako šlo kot nacionalni interes, vendar pa imamo problem merljivosti družbenih koristi povezanih z eksternalijami oziroma javnimi dobrinami. Poleg tega pa gornji primer zdrži le v primeru, ko se ponos ohranja navkljub slabim storitvam. Da bi lahko ljudje cenili nekaj, kar je očitno zanič, močno dvomim. Skratka, v primeru bank je torej bolj smiselno, da zasledujemo čim večjo kvaliteto storitev, pa bomo imeli ponos, da imamo v Sloveniji zelo dobre banke (ne glede na lastništvo).

povsem se strinjam s poanto članka. Ne razumem pa vajine definicije nacionalnega interesa.

“Nacionalni interes daje prednost kolektivnemu nad individualnim ter domačemu pred tujim ne glede na ekonomsko logiko.”

Kaj pa je kolektivno? Je to morda kakšna funkcija, ki sešteje zadovoljstva posameznikov? Če je, potem gre za vajino definicijo javnega interesa. Če pa hočeta s tem povedati le to, da je nacionalni interes nekaj kar nekdo, ki je v vladi misli, da je bolj pomembno od tistega, kar je v interesu ljudi, pa je besedna zveza nacionalni interes samo še oxymoron.. To pa sem napisal za FT pred nekaj tedni. Nacionalni interes je lahko le javni interes.

Ali je potem še kak prostor za državno intervencijo in zasledovanje nacionalnega interesa, ki je po vajini definiciji javni interes? Da, le v primeru, ko ljudje ne poznajo lastnih preferenc ali pa v primeru, ko ne razumejo odločitve.. Potem pa smo spet pred običajno odločitvijo: paternalizem da ali ne..