Koliko načelnosti je v zgodbah o plinskih terminalih
vojko, torek, 8. maj 2007Predsednik vlade se je dopolnil na kočljivem mestu: ‘… objektov ni v, zaenkrat ni …’
‘Kar se tiče govoric o tem, da naj bi se plinski terminali gradili v Luki Koper, so to samo govorice. Lahko so tudi razmišljanja o tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Nobenih takšnih objektov ni v, zaenkrat ni v strateških načrtih vlade.’
Možnost gradnje plinskega terminala v koprskem pristanišču je Robert Časar, predsednik uprave Luke Koper, omenil v avtoriziranem intervjuju.
Če lahko pretovarjamo gorivo in premog, zakaj se ne bi ukvarjali tudi s plinom?
Recimo, da je bil Časar zgolj prostodušen. Z njegovega stališča gledano res ni razloga, zakaj ne bi poskušal za svoje podjetje priskrbeti še dobičkonosnega posla s plinom. Recimo, da je Časar zgolj poslovnež brez posluha za to, kdaj je kaj pametno povedati (da, navsezadnje, ne ogroziš lastnih načrtov). Recimo, da je Časar spregledal, da je na italijanski strani odločanje o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu v končnici.
Predsednik uprave Luke Koper je nemara lahko prostodušen, brez posluha in površen, a zakaj se predsedniku vlade ni zdelo dovolj končati začetega stavka o plinskem terminalu v Kopru brez dodatka zaenkrat? Če je šlo zgolj za retorično figuro, je bila ta hudo neprevidna. Zbuja dvome glede tega, ali je bil Časar res ‘le’ prostodušen, brez posluha in površen ali pa morda slovenska stran organizirano pošilja kakšna šifrirana sporočila italijanskim zagovornikom terminalov v Tržaškem zalivu (in posredno slovenski javnosti).
Ob tem pa kaže podrobneje kot doslej spremljati tudi to, kaj se dogaja z načrti za gradnjo plinskega terminala v hrvaškem Omišlju na Krku. V konzorciju investitorjev, s katerimi bo hrvaška vlada predvidoma kmalu podpisala pismo o nameri, je tudi Geoplin.
Očekivana vrijednost investicije 600 milijuna eura. U projektu sudjeluju tvrtke: OMV - Austrija, Total Francuska, EON Ruhrgas - Njemačka, RWE (Transgas) - Češka, Geoplin - Slovenija, HEP - Hrvatska, Ina - Hrvatska.
Ne razumem, priznam, zakaj ta terminal v Sloveniji ne zbuja posebnega vznemirjenja. Se zdi morda dovolj ‘oddaljen’? Če gre za to, potem pretirane načelnosti v zgodbi o tržaškem in koprskem terminalu ne vidim niti na vladni niti na ‘okoljevarstveni’ strani.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo, svet, slovenija |
|
|





Vojko,
mislim, da bo veljalo tisto o šifriranih sporočilih in kupčijah pod mizo, sprenevedanju in namerni amneziji naših oblastnikov, pri čemer si pomagajo s kmeti na šahovskem polju.
Naj spomnim, kaj je o tržaških terminalih vlada menila 3. januarja letos:” Projekta plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju imata uničujoč in škodljiv vpliv, zato sta nesprejemljiva.” Vlada je ugotavljala, da imata projekta bistven čezmejen vpliv in so plinski terminali v severnem Jadranu za Slovenijo nesprejeljivi. Marko Starman je povedal, da so čezmejni vplivi plinskega terminala na morju v vseh obravnavanih segmentih bistveni oziroma uničujoči, prav tako plinskega terminala v Žavljah.
Kot je povedal Starman, se je Slovenija odločila za postopek samostojne razgrnitve in presoje čezmejnih vplivov, ker Italija naše države ni vključila v svoj postopek. Ta je potekal na območni enoti agencije za okolje v Kopru in se je zaključil z mnenjem, ki ga država v skladu z mednarodnim pravom posreduje drugi državi, na območju katere se projekti načrtujejo. Tudi okoljski minister Janez Podobnik je takrat svojemu italijanskemu kolegu sporočil, da Slovenija vztraja pri sklenitvi protokola in bo ponovno predlagala, da se obe strani tehnično dogovorita o skupni celoviti strateški presoji na podlagi dogovora med ministrstvoma.
So se morda okoljska mnenja v štirih mesecih spremenila ali pa je “celovita strateška presoja” ugotovila, da se bodo uničujoči vplivi ob dveh terminalih v Žavljah in Kopru izničili?
Ups, Franco Juri tukaj … http://obala.net/blog/read.php?id=1279 …
Za pokušino: ‘Še pomnite lanskoletno večerjo Illy-Rupel v restavraciji pri Biviju?’