očitno tudi v tvojem članku menijo, da se bo Murdoch opekel, če se bo lotil lastništva omenjenih podjetij. Po njihovem mnenju jih bo trg kaznoval na podoben način kot so bralci kaznovali Delo. Trg torej deluje.

Se pa strinjam @Jure, da je potrebno paziti na tržno strukturo. Ta vsekakor ne sme biti preveč koncentrirana, ker dobimo enostransko podobo.

Ne, še nisem imel časa pogledat (90 minut je precej dolga reč).. morda bom pogledal za vikend..

http://www.salon.com/opinion/f.....9/murdoch/

“The only solution is to get rid of the shareholders” hehe

“tudi če nimamo koncentracije medijev, pa je koncentracija na tistem področju, ki se tebi zdi pomembna..”

Čakaj, a si pogledal članek o lastniških povezavah v slovenskih medijih?

“(je pa seveda zgornja meja koncentracije, ki je še dopustna)”

No, pa smo pri regulaciji. Zdaj moramo se še samo zmeniti, koliko akterjev (pravnih ali fizičnih) pa lahko v neki državi lastninsko obvladuje medije, preden nam postane nelagodno, ko nevarnosti “navidezne izbire” prevagajo nad prednostmi ekonomij obsega.

“Dejstvo je, da večine ljudi ne zanima poglobljena vsebina.”

Se bomo šli kaj je prej, kura ali jajce? In zakaj se pol sploh gremo demokracijo? “ah, javnosti itak ne zanima, kdo je pravzaprav zmagal na tistih volitvah leta 2000 v zda, “Elita” že zna poiskati prave informacije.” Baje. Kot bi pri debati o avtomobilski industriji rekli, avtomobili so res zanič, ampak če ste avtomehanik, jih boste že znali porihtat.
……….

ampak tako se lahko gremo v nedogled. Kar bi nekako želel povedati skozi vso to solato je sledeče:

podjetja so “mašine” za delanje profita. to je njihova edina odgovornost do lastnikov/delničarjev… za to jih imamo. vse drugo je podrejeno in lahko le sredstvo do cilja. če je to resnica, novinarska avtonomija, raziskovalno novinarstvo… ok, če ni, pač ni (bomo pa mogoče malo slabše spali, a na bahamih, a ne). AMORALNE institucije, ki jih take stvari, kot je demokratičnost družbe, kar je vseeno upam še vrednota, ne zanima.

Politika je boj za politično moč. Vse drugo je podrejeno temu, tudi resnica, novinarska avtonomija… Če ta vodi do večje politične moči, ok, če ne… bog pomagaj (z dobrimi mediji pa gre lažje)

Hudič je, ker ta dva sistema, ki sta primarno ustvarjena za druge cilje, uporabljamo za razširjanje informacij in znanja. V prvem primeru preko komercialnih medijev, v drugem preko javnih medijev (no, idealno-tipsko gre tukaj za civilno družbo a okvire postavi politika).

Oba sistema sta nagnjena k zlorabam medijev za ekonomske/politične cilje. Ti praviš, da prvi sistem kontrolira trg, vendar komunikološke analize kažejo, da ima ta mehanizem pomembne pomanjkljivosti, ki pomembno krnijo tisto, za kar imamo medije v demokratičnih družbah. Trivializacija, infotainment, blokiranje pomembnih tem, ki niso v interesu lastnikov (politični ali gospodarskih), lastniška koncentracija, zmanjševanje stroškov na račun novinarskega dela…

Na drugi strani imaš v (po mojem vedenju) vseh evropskih državah javne medije, ki poskušajo korigirati nekatere pomanjkljivosti komercialnih, seveda pa dobiš druge nevarnosti, predvsem s strani politike.

slovenski problem je v obeh sistemih in bojim se, da prvega na splošno (čeprav v posameznih primerih mogoče) z drugimi/pravimi/tujimi… lastniki ne bomo rešili. Gre pač za podjetja z zgoraj omenjenim motivom.

p.s. hvala za pojasnilo o učinkovitosti, ne vem pa, če gre za fahidiotizem, ker to vseeno ni debata o učinkovitosti. Tja se pa res ne bi mešal.

p.s. Financam ne očitam usmeritve na ekonomijo, ampak nekaj drugega.

Zanimivo kako teče argument (parafrazirano): tudi če nimamo koncentracije medijev, pa je koncentracija na tistem področju, ki se tebi zdi pomembna.. To pomeni, da gledamo samo koncentracijo medijev, ki ponuja zgolj analitične prispevke. Dejstvo je, da večine ljudi ne zanima poglobljena vsebina. Le zakaj bi se kar naenkrat povpraševanje tako prevesilo v korist medijev, ki temeljijo na črni kroniki, medijskih osebnostih? Zato ker večine ljudi tako ali tako ne zanima. Do njih tudi tisti ne pridejo, ki poskušajo manipulirati javno mnenje. Torej se strinjava, da je medijski trg konkurenčen za tiste, ki jih zanima zabava, ne pa resne teme.

Ne strinjava se v tem, da tiste, ki jih zanimajo resne teme, nimajo možnosti dobiti dobrih informacij. Ampak pri teh sva trčila že ob samo omejitev, da novinarji niso takšni kot bi si jih želeli. Se pravi, tudi če bi bila koncentracija lastništva, bo kvaliteta še vedno nizka. Celo slovenski mediji, ki poskušajo biti strokovni so slabi. Celo Življenje in tehnika, ki naj bi na poljuden način analizirala zanimive teme.. je v resnici nabor “plagiatov” po New Scientistu, American Scientificu, itd. Ne vidim kako bi zmanjšanje koncentracije pomagalo. Kvečjemu nasprotno. Če v panogi obstajajo ekonomije obsega - časopis je tak primer, saj so visoki fiksni stroški oblikovanja medija in nizki mejni stroški - potem bo večja koncentracija pomenila, da si lahko medijska hiša privošči večje raziskovalne stroške. Economist ima dobre članke prav zaradi tega, ker ima globalni trg in si lahko privošči višje fiksne stroške.

Glede Financ pa naslednje: objavljajo tako levičarje kot desničarje, tako ekonomiste, politologe, itd. (Podobno je v Dnevniku..) Morda je več ekonomskih (in manj drugih) argumentov v Financah, kar pomeni, da je večja teža dana tem argumentom. Ampak ekonomija JE zelo pomembna, saj je materialna blaginja v ospredju ljudskega interesa. V tem smislu bi lahko rekel, da je pristranost Financ pravzaprav v skladu z ljudsko pristranostjo. (Študije izražene sreče so pokazale povezanost z relativnim finančnim položajem osebe!)

Ja, v Iraku pa marsikaj manjka, ne samo medijske svobode. Vojne razmere in diktature same po sebi niso najbolj ugodne za katerikoli posel..

Na koncu pa še to. Očitno je, da ne uporabljava ekonomske terminologije. Učinkovitost pomeni, da se ustvarja največja dodana vrednost, ne pa da so dobički največji. (Gre morda za fahidiotizem, ki je očitan Mićotu?) Dodana vrednost je tako vsota plač in dobičkov (pa še davkov), kar pomeni, da se lahko nameni več tako za zaposlene kot za dobičke. Neverjetno je, koliko neumnosti lahko slišimo na račun lastnikov v Sloveniji. Včasih se zdi, da je BDP sestavljen iz 50% dobičkov in 40% davkov, preostalo pa so plače. V resnici je prav nasprotno: za dobičke gre manj kot 10% BDP! To pomeni, da ima večja učinkovitost - tudi produktivnost- korist predvsem za zaposlene.. pa sva spet pri tistem zgoraj..

Skratka, i) še vedno verjamem v to, da so vstopni stroški na večini trgov dovolj nizki, da je konkurenca velika, ii) koncentracija ni nujno slaba za kvaliteto (je pa seveda zgornja meja koncentracije, ki je še dopustna), iii) če kdo res hoče vedeti kaj več, si lahko sam poišče takšne informacije..