Comments on: EU za enotno davčno osnovo pri korporacijskih davkih http://razgledi.net/blog/2007/05/05/eu-za-enotno-davcno-osnovo-pri-korporacijskih-davkih/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Tue, 02 Dec 2008 21:50:45 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 By: jože http://razgledi.net/blog/2007/05/05/eu-za-enotno-davcno-osnovo-pri-korporacijskih-davkih/#comment-1409 jože Mon, 07 May 2007 16:24:25 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/05/05/eu-za-enotno-davcno-osnovo-pri-korporacijskih-davkih/#comment-1409 Ja, se strinjam. Ko je sedanja vlada delala zadnjo davčno reformo in je kozmetično popravila davčne stopnje ter nekoliko poenostavila sistem dohodnine, bi lahko manj hitela in naredila bolj dodelano reformo, ki bi slovenski davčni sistem naredil bolj konkurenčen in bolj spodbuden za podjetja. Pri korporacijskih davkih je vlada naredila dvoje: Prvič, uvedla je enotno davčno stopnjo (EDS) v višini 20% na kapitalske dobičke, vendar pa je sistem ostal še naprej izjemno kompliciran in različen za različne vrste kapitalskih dobičkov. Drugič, uvedla je časovno določeno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb (s 25% na 20%), hkrati pa ukinila olajšavo za investicije, kar predvsem velikim, investicijsko intenzivnim podjetjem /Krka, Lek, Gorenje.../ zvišuje efektivno stopnjo tega davka (v povprečju vseh podjetij se efektivna stopnja davka od dohodka pravnih oseb zviša s približno 16% na 19%). Študija Vandenbuscheve (2005) za slovensko ministrstvo za finance je pokazala, da ima Slovenija med novimi članicami daleč najvišje korporacijske davke (da o osebnih davkih ne govorimo), kar jo seveda dela nekonkurenčno z vidika privabljanja tujih neposrednih ali portfeljskih naložb. Zato se tudi slovenska podjetja vse bolj množično odločajo za odpiranje fundacij (lastnik KD group) ali prenos sedeža (Ultra) na Nizozemsko oz. Nizozemske Antile. Davki niso najpomembnejši dejavnik gospodarske dinamike ali privabljanja tujih investicij, toda primerjava z najhiterje rastočimi starimi (Irska) ali novimi članicami EU (Baltiške države, Slovaška) kažejo, da je prav ugoden davčni istem odločilno pripomogel k večji razvojni in in naložbeni dinamiki teh držav. Škoda, da je Slovenija glede teh vprašanj po pravilu vedno še bolj konzervativna od najbolj konzervativnih držav v EU. Ja, se strinjam. Ko je sedanja vlada delala zadnjo davčno reformo in je kozmetično popravila davčne stopnje ter nekoliko poenostavila sistem dohodnine, bi lahko manj hitela in naredila bolj dodelano reformo, ki bi slovenski davčni sistem naredil bolj konkurenčen in bolj spodbuden za podjetja.
Pri korporacijskih davkih je vlada naredila dvoje: Prvič, uvedla je enotno davčno stopnjo (EDS) v višini 20% na kapitalske dobičke, vendar pa je sistem ostal še naprej izjemno kompliciran in različen za različne vrste kapitalskih dobičkov. Drugič, uvedla je časovno določeno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb (s 25% na 20%), hkrati pa ukinila olajšavo za investicije, kar predvsem velikim, investicijsko intenzivnim podjetjem /Krka, Lek, Gorenje…/ zvišuje efektivno stopnjo tega davka (v povprečju vseh podjetij se efektivna stopnja davka od dohodka pravnih oseb zviša s približno 16% na 19%).
Študija Vandenbuscheve (2005) za slovensko ministrstvo za finance je pokazala, da ima Slovenija med novimi članicami daleč najvišje korporacijske davke (da o osebnih davkih ne govorimo), kar jo seveda dela nekonkurenčno z vidika privabljanja tujih neposrednih ali portfeljskih naložb. Zato se tudi slovenska podjetja vse bolj množično odločajo za odpiranje fundacij (lastnik KD group) ali prenos sedeža (Ultra) na Nizozemsko oz. Nizozemske Antile.
Davki niso najpomembnejši dejavnik gospodarske dinamike ali privabljanja tujih investicij, toda primerjava z najhiterje rastočimi starimi (Irska) ali novimi članicami EU (Baltiške države, Slovaška) kažejo, da je prav ugoden davčni istem odločilno pripomogel k večji razvojni in in naložbeni dinamiki teh držav. Škoda, da je Slovenija glede teh vprašanj po pravilu vedno še bolj konzervativna od najbolj konzervativnih držav v EU.

]]> By: Uros Petrovic http://razgledi.net/blog/2007/05/05/eu-za-enotno-davcno-osnovo-pri-korporacijskih-davkih/#comment-1403 Uros Petrovic Mon, 07 May 2007 09:49:57 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/05/05/eu-za-enotno-davcno-osnovo-pri-korporacijskih-davkih/#comment-1403 Davčni sistem lahko pomeni veliko komparativno prednost za državo, saj je treba upoštevati, da so davki za podjetja strošek; tako kot na primer strošek delovne sile (proizvodne tovarne se selijo v vzhodno Evropo in v Azijo) je tudi davčno breme možno optimizirati (zmanjšati). Večina "starih" evropskih držav ima praviloma visoke davčne stopnje, vendar je pri tem bistveno, kaj se vključuje v davčno osnovo. Velikokrat poslovni dobički niso enako obdavčeni kot kapitalski dobički itd. Nizozemska, Ciper in nekatere druge evropske države na primer ne obdavčujejo kapitalskih dobičkov, zato so je v teh državah razvila industrija trust officev, ki upravljajo s holdinškimi družbami, ki imajo odvisne družbe v drugih EU državah. Te holdinške družbe lahko kasneje odsvojijo deleže v odvisnih družbah neobdavčeno, prejemajo dividende, ki se zaradi ugodnih evropskih direktiv prav tako ne vključujejo v davčno osnovo, itd. V državah kot sta Ciper in Malta je v trust officih in svetovalnih družbah, ki zagotavljajo s tem povezane storitve (davčni svetovalci, računovodje, revizorji, itd.) zaposlen velik delež prebivalstva. Vzpostavitev enotnega evropskega davčnega sistema, ki bi za te države pomenil bistveno zmanjšanje BDP (manjši izvoz storitev) in večjo brezposelnost. Za nekatere (nove) EU države ugoden davčni sistem pomeni edino orodje konvergence. Poleg tega EU državi, ki izgubi suverenost fiskalne politike, ne preostane bistvenih orodij za vodenje ekonomske politike in balansiranje gospodarstva. Moje mnenje je, da vse v članku omenjene države in poleg nje še Nizozemska ne bodo nikoli potrdile tovrstih predlogov. Dejstvo, da je stališče Slovenije do omenjenih predlogov nevtralno, pomeni sam to, da se gospodom na vladi niti malo ne sanja o davkih in o njihovih (zlasti posrednih) učinkih. Davčni sistem lahko pomeni veliko komparativno prednost za državo, saj je treba upoštevati, da so davki za podjetja strošek; tako kot na primer strošek delovne sile (proizvodne tovarne se selijo v vzhodno Evropo in v Azijo) je tudi davčno breme možno optimizirati (zmanjšati).

Večina “starih” evropskih držav ima praviloma visoke davčne stopnje, vendar je pri tem bistveno, kaj se vključuje v davčno osnovo. Velikokrat poslovni dobički niso enako obdavčeni kot kapitalski dobički itd. Nizozemska, Ciper in nekatere druge evropske države na primer ne obdavčujejo kapitalskih dobičkov, zato so je v teh državah razvila industrija trust officev, ki upravljajo s holdinškimi družbami, ki imajo odvisne družbe v drugih EU državah. Te holdinške družbe lahko kasneje odsvojijo deleže v odvisnih družbah neobdavčeno, prejemajo dividende, ki se zaradi ugodnih evropskih direktiv prav tako ne vključujejo v davčno osnovo, itd.

V državah kot sta Ciper in Malta je v trust officih in svetovalnih družbah, ki zagotavljajo s tem povezane storitve (davčni svetovalci, računovodje, revizorji, itd.) zaposlen velik delež prebivalstva. Vzpostavitev enotnega evropskega davčnega sistema, ki bi za te države pomenil bistveno zmanjšanje BDP (manjši izvoz storitev) in večjo brezposelnost. Za nekatere (nove) EU države ugoden davčni sistem pomeni edino orodje konvergence. Poleg tega EU državi, ki izgubi suverenost fiskalne politike, ne preostane bistvenih orodij za vodenje ekonomske politike in balansiranje gospodarstva.

Moje mnenje je, da vse v članku omenjene države in poleg nje še Nizozemska ne bodo nikoli potrdile tovrstih predlogov. Dejstvo, da je stališče Slovenije do omenjenih predlogov nevtralno, pomeni sam to, da se gospodom na vladi niti malo ne sanja o davkih in o njihovih (zlasti posrednih) učinkih.

]]>