Plan B kot alternativa vladnemu Planu A
darja, sreda, 2. maj 2007Plan B za Slovenijo je pobuda skupine nevladnih organizacij in posameznih strokovnjakov za trajnostni razvoj Slovenije. Je predvsem odziv na vladni Plan A, na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Pri pripravi Plana B je sodelovalo 34 strokovnjakov in predstavnikov nevladnih organizacij, piše na spletni strani Umanotere. Pravijo tudi, da to ni dokončen predlog in vabijo posameznike in organizacije, “ki jim ni vseeno za prihodnost njih sami in njihovih otrok”, da jim posredujejo svoje predloge za razvoj Slovenije. Po predstavitvi so torej odprli javno razpravo.
Ker je vladni Plan A pravno nezavezujoč dokument, torej ga je mogoče spreminjati in prilagajati, in so na njej temelječi nacionalni programi prav tako še predmet pogajanj, v Umanoteri od vlade pričakujejo, da bo vanje ustrezno vključila tudi projekte iz njihovega Plana B. Od političnih strank pa pričakujejo, da jih bodo upoštevale pri pripravi svojih razvojnih programov za volitve v letu 2008.
Za uresničitev Plana B predlagajo tri ključne prednostne naloge. Prva je prehod na družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov s trajnostno energetsko in prometno politiko. Na podnebne spremembem se je treba prilagoditi z varovanjem voda, gospodarnim ravnanjem z vodo kot strateškim virom in drugimi ukrepi. Podeželje mora postati konkurenčna prednost Slovenije.
Za uresničitev teh treh nalog predlagajo 19 projektov, 15 imajo že pripravljenih in so jih objavili, 5 jih še pripravljajo. Pripravljeni so projekti Učinkovita raba električne energije (na letni ravni bi morali s temi ukrepi prihraniti 2 odstotka električne energije, zdaj pa poraba na leto naraste za 4 odstotke), Sončne elektrarne (nameščanje kolektorjev na strehe, da bodo stavbe več energije pridobile kot porabile), Fosilna goriva in elektriko je treba nadomestiti z biomaso (v slovenskih gozdovih na leto ostane neizkoriščenega 1 milijon kubikov lesa, kar je primerljivo z 250 milijoni litrov kurilnega olja).
Četrti pripravljen projekt v Planu B je Toplotna obnova stavb (zmanjšanje toplotnih izgub v stavbah za 30 odstotkov), sledijo mu Gradnja energetsko učinkovitih lesenih stavb (namen je med drugim tudi spodbujanje podjetništva in izrabe domačega vira, saj gozd pokriva skoraj 2/3 Slovenije), Konkurenčni javni potniški promet (spremembe železniškega sistema in javnega potniškega prometa), Spodbujanje trajnostnega tovornega prometa (uvedba kvot za prevoze tovora po cesti).
Za Ljubljano je v Planu B predlagan projekt Poglobitev železniške infrastrukture (postaje in tirov) z dograditvijo najsodobnejšega prometnega, poslovnega, upravnega in stanovanjskega središča. Projekt številka 12 je Ekoremediacije v gospodarskem razvoju Slovenije (preprečevanje popolav, posledic suš, onesnaževanja…). Preostali pripravljeni projekti so še Čiščenje odpadnih vod iz manjših naselij v Sloveniji, Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov (varstvo narave in trajnostni razvoj podeželja), Interpretacija naravne in kulturne dediščine kot vzvod za ustvarjanje dodane vrednosti na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj, Ljubljansko barje - živa krajina na pragu prestolnice in Raziskovalno-izobraževalno-demonstracijski centri na ekoloških kmetijah.
V Planu B so navedeni še ukrepi politike na horizontalni ravni, ki so Sonaravni policentrični razvoj Slovenije, Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga, Zelena javno-finančna reforma, Zelena javna naročila, Dokapitaloizacija in prestrukturiranje Ekološkega sklada RS, Učenje za trajnostni razvoj in Slovenija kot zgled v mednarodnem prostoru.
Po mojem mnenju je Plan B koristen dokument, o katerem bi morali organizirati več javnih predstavitev in razprav po Sloveniji, ga javnosti podrobneje predstaviti, da bi nekatere rešitve postale del uradnih strategij in bile vključene v nacionalne programe in projekte.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Vsekakor je strategija, ki jo je ubrala Umanotera v tem primeru, dosti boljsa od tiste, ko se je delala Strategija razvoja Slovenije (”Ali je SRS res “trajnostna”?) in pozneje Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih (”Neupostevanje civilnega dialoga”). Posredovanje pozitivnih, velikokrat tudi, alternativnih predlogov je boljse, kot pa razsuvanje necesa, kar je bilo ze sprejeto. Nasteti projekti “Plana B” so bili v veliki meri obravnavani ze v casu priprave Reform, pa tudi pozneje priprave Resolucije, kot enega od produktov Reform. Za njimi stojijo vedno eni in isti avtorji in predlagatelji, ki od tega tudi zivijo (kar ni nic slabega oz. je celo za pohvaliti) in, ki predstavljajo tisti kreativni del slovenske druzbe, ki ga je zadnjih 10-15 let slovenskega osamosvajanja in uveljavljanja novega razdeljevanja lastninskih pravic dokaj potisnilo v ozadje, vendar pa njihov cas prav gotovo zopet prihaja.
Ali je sedanja vlada zares sposobna biti pripravljena upostevati katerega od predlogov, se bo videlo ze v decembru, ko je Sluzba Vlade RS za razvoj, kot skrbnica Resolucije, dolzna porocati Vladi o tem, kako uspesno/neuspesno se izvajajo projekti Resolucije ter hkrati predlagati spremembe: torej nove projekte oz.izlociti nekatere, ki so se izkazali, kot prevec politicno zblefirani.
Ekhm. Omejevanje “pozidave” v času, ko cene stanovanja dosegajo 15 letni vrh? Zelo nepremišljeno.
“Posredovanje pozitivnih, velikokrat tudi, alternativnih predlogov je boljse, kot pa razsuvanje necesa, kar je bilo ze sprejeto.”
Res je že več kot dovolj kritik in razsuvanj brez alternativnih rešitev. Treba bo podpirati in odpirati razprave, kakršna se je na Razgledih razvila o osnutku visokošolskega zakona. Razpravljati in iskati rešitve je treba na spletu in tudi na javnih razpravah, okroglih mizah.