Evropa bo rumena ali pa je ne bo
vojko, sreda, 2. maj 2007Kjer je bila prejšnja leta sladkorna pesa - a ne le tam - je danes oljna repica. Prekmurje je te dni rumeno-zeleno kot brazilska zastava.
Blizu je lendavska Nafta, ki je januarja letos s Hypo Alpe Adria Bank podpisala kreditno pogodbo v vrednosti 15,4 milijona evrov za financiranje gradnje tovarne biodizla v Lendavi. Zmogljivost tovarne, ki bo predvidoma začela obratovati prihodnje leto, bo 60.000 ton biodizla na leto. To bi bilo 88 odstotkov celotne proizvodnje biodizla v Sloveniji in en odstotek proizvodnje v EU.
Ciniki pravijo, da elektroenergetske in toplogredne bilance Slovenije to ne bo bistveno izboljšalo, zanesljivo pa polja ogrščice prispevajo k vizualnim užitkom in boljšemu počutju.
Nekateri znanstveniki imajo pomisleke glede gospodarnosti in okoljevarstvenih učinkov spodbujanja in pospeševanja kmetijske pridelave za energetske namene, drugi so močno skeptični.
“Rapeseed is the worst cultivated plant we have,” complains Konrad Scheffer, professor emeritus of agricultural policy and an expert in energy crops at the University of Kassel-Witzenhausen. “It requires vast amounts of pesticides and fertilizer, thereby consuming energy and adversely affecting ground water.”
Evropska unija se zato na ‘okoljskem’ vrhu v začetku marca ni dala motiti. Gesli energetske politike sta obnovljivo in bio. Po ocenah, denimo, nemške vlade, bo do leta 2020 že tretjina obdelovalnih površin namenjena ‘energetski pridelavi’.
Objavljeno pod zdravje in okolje | 
| 
|
Prava tema. Energija iz obnovljivih naravnih virov (v Sloveniji je to predvsem les, oljna repica in koruza) ne more nadomestiti fosilnih je pa dobra alternativa za kmetijsko pridelavo hrane. Rešuje problem nasičenih kmetijskih trgov, ter padca cen, kar so mnogi napovedovali že desetletje. Zadeva pa vsekakor okoljsko ni nevtralna, je pa lahko ob sonaravnih tehnologijah praktično mogoče zminimizirati negativne učinke. Oljna repica je tudi rastlina ugodilka, kar pomeni, da obnavlja in izboljšuje kakovost tal. Nemški znanstvenik ni referenčen in zgolj išče svojo pozornost. Dejstvo pa je, da ima Slovenija tako malo njivskih potencialov, da nekih energetskih učinkov ni mogoče pričakovati, se mi pa zdi strateško pomembno, da imamo tovrstne predelovalne kapacitete. Morda k temu manj govorijo ekonomski argumenti, kot energetsko-politični. Ali mislite, da se je Bush kar tako šel poklonit rdečim Brazilcem, ali pa da je Svet EU sprejel obvezo, da mora delež te drugačne energije narasti na 20%. Slovenij se na to očitno že odziva. Zelo pomembno bi tudi bilo, da bi tam, kjer je bila nekoč tovarna sladkorja v Ormožu, stala tovarna za proizvodnjo etanola. Zakaj se o tem nič ne govori? Tudi pri etanolu ne bomo mogli veliko konkurirati Brazilcem, vendar bo proizvodnja konkurenčna zaradi evropskih subvencij, ki jih vsaj Nemci nameravajo še ohranjati.
Drugače pa so, eksterni (estetski) učinki pridelave oljne repice, ali ogrščice, polepšali prvomajske praznike marsikaterumu, ki se slep ne vozi po deželi kranjski…
“Nemški znanstvenik ni referenčen in zgolj išče svojo pozornost.”
Hm, tebi se zdi, da si z gornjim stavkom ustrezno zavrnil spodnjo misel? Poskusi znova.
“Rapeseed is the worst cultivated plant we have,” complains Konrad Scheffer, professor emeritus of agricultural policy and an expert in energy crops at the University of Kassel-Witzenhausen. “It requires vast amounts of pesticides and fertilizer, thereby consuming energy and adversely affecting ground water.”
na temo “bioenergije” je vredno prebrati tudi to 1 in pa to 2
Ja, z zgornjo tezo o referenčnosti se nisem najbolje izkazal in se oproščam. Gospod deluje na mojem področju in pač ni referenčen, vendar to se ne argumentira na tak način. Problem njegove teze pa je naslednji. Za vsako konvencionalno kmetijsko pridelavo so potrebna sredstva za varstvo rastlin (pesticidi) in mineralna gnojila. Pridelava oljne ogrščice teh sredstev pa zahteva celo manj kot npr. koruza. Ob tem pa je oljna ogrščica tista, ki zemlji dviguje kakovost in ne predvsem črpa kot npr. koruza. Torej je relativni naravovarstveni učinek pridelave oljne ogrščice boljši od običajne kmetijske pridelave. Je pa dejstvo, da taka pridelava seveda ni v celoti okoljsko nevtralna in zahteva energijo za proizvodnjo inputov in hitro tudi lahko ob neprimerni tehnologiji pušča sledove na zemlji, torej ni absolutno koristna v primerjavi s fosilnimi gorivi, vendar če pristanemo na tezo spoštovanega nemškega znanstvenika bi smeli prepovedati vsako konvencionalno kmetijsko pridelavo. Tu pa je nekaj narobe v njegovi tezi. Možno je konvencionalno pridelovati tudi brez zastrupljanja naravnih virov. To mu manjka v izjavi in zaradi tega zavaja.
@ Emil
Konvencionalna kmetijska pridelava je ob velikanskih presežkih hrane po mojem hudo - in čedalje bolj - vprašljiva z različnih plati: ekološke, ekonomske, socialne … Tvoj ‘relativni naravovarstveni učinek’ ogrščice morda zdrži primerjavo s koruzo, a problem je paradigma sama.
Ja, vendar ekološka pridelava zahteva zaradi visokih stroškov tudi visoke cene in subvencije (ker svetovni trg ne bo opustil konvencionalne). Torej, potem je potrebno ohraniti Skupno kmetijsko politiko, ter obenem zaščititi evropsko pridelavo (kolikor pač še WTO dopušča). To je nekaj kar zeleni nikoli ne morejo razumeti, da zagovorjanje ekoloških ciljev zahteva izjemno visoki protekcionizem, ki ga pa globalizacija in tudi sodobni potrošnik ne dopuščata. Boljša pot je uveljavljanje principov trajnostnega kmetijstva z nekoliko manjšimi subvencijami. Torej dragi rocker, če si za boljšo hrano (ali vsaj ohranitev sedanje ravni), boš moral vplivati nato, da bo kmetijska politika ostala, obenem pa ne bo zgolj v domeni velikih in bogatih kmetov. To je vsa dilema…
O dvoreznem meču uvajanja biogoriv so na včerajšnji okrogli mizi, katero so organizirali predstavniki podjetja Panvita v okviru 45. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, spregovorili dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu, dr. France Križanič, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, mag. Hinko Šolinc z ministrstva za okolje in prostor ter mag. Mariča Lah, članica uprave KG Rakičan, družbe iz skupine Panvita.
http://213.250.55.115/Ris2007/.....2905240182
EU considers banning the import of certain fuel crops
http://www.iht.com/articles/20.....ofuels.php