Pomemben nabor vprašanj za našo razpravo pa nam ponujajo materiali pravkar končane londonske ministrske konference o bolonjski prenovi, ki jih je mogoče iskati >tukaj, >tukaj in >tukaj.

O Jambreku ne gre izgubljati besed. Poglejte si na
http://izum.izum.si/bibliograf.....01327.html

njegovo bibliografijo, pa vam bo vse jasno. Trenutno se na nobeni od treh državnih univerz ne bi mogel habilitirati v visokošolskega učitelja. Njegovo poznavanje tematike je ozko in subjektivno, čeprav je potrebno priznati, da ima v delu seveda prav. Je pa politik z akademskim naslovom, prav tako kot Gaber, ki ni ponudil nobene alternative. Res, da je v tem trenutku boljši in bolj demokratičen, to pa je tudi vse in nikakor ne zadošča.

Kar pa se ljubljanske univerze tiče, še nisem slišal, da bi komu, ki je šel ven nadaljevati študij bilo potrebno kaj posebej zardevati. Je v evropskem povprečju, verjetno celo malo nad (odvisno od discipline).

Počasi obupujem nad tematiko…

Jambreka bi vprašala, če je Ljubljanska univerza zanič,kako so mu lahko priznali diplomo, ga sploh lahko sprejeli v Chicagu? Zakaj je predaval kot profesor na Ljubljanski unvierzi, zakaj ni ostal v Chicagu in predaval tam? Prav tako bi ga vprašala, v čem sta fakulteti, katerih ustanovitelj je, boljši od fakultet v okviru Ljubljanske univerze, ali tam svojim študentom ponuja kvaliteten študij, ki ga je spoznal v Chicagu?

Objektiv: Temeljno znanje za svoji imenitni karieri sta oba pridobila na ljubljanski univerzi. Sta ji kaj hvaležna?

Gaber: Zelo.

Jambrek: Prav nič. Kaj je kvaliteten študij, sem spoznal šele na univerzi v Chicagu.

…

Seveda pa bolj odlašamo, boljši bo moral biti tekst.

Moja ideja je bila predvsem sprovocirati razpravo, ki pa se odvija kar intenzivno in odpira precej vprašanj. To fazo smo zamudili…

Moj trenutni problem je v tem, da ne vem, ali je bolje iti pri pisanju teksta na načelni (kaj bi moral novi zakon in njegova implementacija omogočiti), ali na konkretni ravni: torej odgovarjati neposredno na vprašanja, ki jih odpira predlog.

Dejstvo, da vsi kritiki predlog le negirajo in le redki in le v delu gredo na konkretne pripombe. Bi pa taka konkretna analiza po moje naredila največ.

Vsekakor bi bili potem tisti, ki bi se postavili za tak tekst izdajalci za UL (kar mi je sicer vseeno, čeprav neko lojalnost seveda čutim do naše alme mater). Legitimiranje predloga je predvsem sporno zaradi malverzacij, ki so si jih privoščili zapisovalci klenih mislih. Minister po moje kot Sahara vode, ali kmet subvencij pričakuje tako konkretno javljanje visokošolskih učiteljev, ki bi seveda prepoznali tudi kaj dobrega v predlogu. Izpadli bi naivno v tej politični kloaki. Minister je hotel nekaj premakniti, kako je drugo vprašanje. Te sile sprememb pa ni na drugi strani, večini univerzitetnim funkcionarjem paše zgolj status quo: rigidna in nedinamičn inštitucija, z vsemi slabosti in prednosti take ureditve.
Sem v precepu. Vsekakor je potrebno najprej napisati tekst…